Lani je bila zasnovana kolekcija s prvimi izdelki, ki jih zaznamujejo ornamenti raziskovalca, gradbenika in slikarja Jožeta Karlovška (1900–1963). Bil je častilec slovenske lepote in vsega slovenskega. Da so izdelki s tipičnimi slovenskimi ornamenti prišli na trg, je zaslužna njegova vnukinja Katarina Karlovšek, po izobrazbi organizatorica dogodkov, ki je kar sedem let pripravljala projekt, s katerim je želela širši javnosti ponuditi dedkove ornamente na različnih izdelkih. Od nekdaj je občudovala njegove ornamente, ki so po njenem mnenju izžarevali slovensko lepoto.
Zapuščina Jožeta Karlovška
Jože Karlovšek je bil izredno plodovit in je za seboj pustil neprecenljivo bogat opus. Ornament ga je povsem prevzel in vsak dan je ustvarjal stotine novih ornamentalnih domislic ter večino noči presedel za risalno desko. Katarina Karlovšek je nad njim navdušena: »Neverjetno je, koliko je ustvaril v svojem kratkem življenju. Če mi bo v življenju uspelo predelati, pregledati in prebrati vse, kar je ustvaril Jože Karlovšek, bom zelo zadovoljna. Želim si, da bi mi še naprej uspevalo njegove ornamente senzibilno prenašati na izdelke.«
Predmeti spadajo v kolekcijo, ki nastopa pod blagovno znamko Slovenski ornament Jože Karlovšek, in to so: dnevnik branja za odrasle, zvezek, nalivno pero, pisalo roler, kaligrafska peresa, etui za vizitke, emo lonček, džezva, čokolada, nakit, kozarci, prtiček s čipko in ornamentom, ročno izdelane damske torbice, magnetki, leseno knjižno kazalo ter ročno izdelana voščilnica. Predmete krasijo bogati ornamenti, vse skupaj deluje in tudi je – zelo slovensko. Slovenci v ornamentih prepoznajo svojo identiteto, tako, kot je zapisal in bi dejal Jože Karlovšek: »Lepo je, to je lepota po naše.«
Jože Karlovšek je bil strokovnjak za ornamentiko in slovensko stavbno dediščino, raziskovalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar. Izdal je več knjig in strokovnih člankov o slovenski hiši, slovenskem ornamentu in stavbarstvu. Povzpel se je med naše najvidnejše raziskovalce ljudskega blaga v gradbeništvu in slikarstvu ter s samosvojim načinom dela oral ledino na tem področju. Bil je bil vnet zbiralec slovenskih bajk in pripovedk, je avtor prve ilustrirane knjige o slovenski mitologiji. Izdal je več knjig o slovenski hiši in o slovenskem ornamentu. Njegove zbrane bajke in pripovedke iz leta 1959, v katerih raziskuje slovensko mitologijo, je v rokopisu šele dobrega pol stoletja po njegovi smrti leta 2016 izdalo Društvo Slovenskih starovercev. Knjiga predstavlja dragocen dokument slovenskega ljudskega izročila.
Profesor dr. Janez Bogataj poudarja, da je s kolekcijo Slovenski ornament Jože Karlovšek v spominkarski in darilni ponudbi Slovenije zapolnjena vrzel z uporabnimi izdelki, ki niso sami sebi namen, ampak s svojimi oblikami, vsebinami in uporabnostjo zgledno predstavljajo tako kulturno dediščino Slovenije kot prizadevanja na področju sodobne ustvarjalnosti: »Kolekcija izdelkov z ornamentom Jožeta Karlovška je takšna, kakršne pri nas še nismo poznali, tako v vsebinskem kot tudi aplikativnem razponu.«
Pri razvoju kolekcije se Katarina Karlovšek povezuje z različnimi slovenskimi strokovnjaki, podjetji, institucijami in izdelovalci unikatnih izdelkov, tudi zato, da se ohranjajo naša obrtniška in industrijska znanja. Želi ustvariti uspešno in prepoznano blagovno znamko, da bo nosila spomin zanamcem, tudi ko nje in nas več ne bo. Pomembno je tudi, da kolekcija Slovenski ornament Jože Karlovšek združuje celotno družino, vsi se po svojih močeh vključujejo v njen razvoj: starši, bratje in sestre in njihove družine, soprog ter njuna dva otroka.
Od paleolitika dalje
Karlovškova strast do ornamentike se kaže tudi v tem, da je najširše in obenem detajlno proučil bogato izročilo ornamentov. Preučeval in raziskoval je ornamentike najstarejših kultur od začetkov v paleolitiku (pred 2,6 milijona let) do okoli leta 4000 pr. n. št., nato grško in rimsko kulturo, srednjeveško umetnost ter ornamentalne umetnosti Vzhoda. Obravnaval je tudi preseljevanja ljudstev, kako se je to odražalo v oblikovanju ornamentov, ter se dotaknil tudi kitajske in indijske ornamentike ter njune vloge v razmerju do slovenske ornamentike. Mogoče so prav zato izdelke posvojili najprej Slovenci, nato pa še tujci, saj se izdelki prodajajo tudi v Indiji in Švici.
