V tem letovišču ameriških predsednikov (znanem po spektakularni spravi Egipta in Izraela leta 1978) naj bi se namreč srečali Trump, afganistanski predsednik Ašraf Gani in talibanski voditelji. Do tega srečanja, na katerem je hotel Trump znova dati poudarek osebni diplomaciji in voluntarizmu, naj bi prišlo tik pred 11. septembrom, obletnico apokaliptičnih napadov Al Kaide, ki so jim pred 18 leti dajali zaščito prav tedaj v Afganistanu vladajoči talibani, zaradi česar je potem prišlo do ameriškega vojaškega posredovanja v Afganistanu.
Trump je svojo odločitev o odpovedi vrha utemeljil s tem, da so talibani z avtomobilom bombo pred nekaj dnevi ubili dvanajst ljudi. Očitno ga je predvsem motilo, da je bil med njimi tudi ameriški vojak. »Če niso sposobni sprejeti premirja med temi mirovnimi pogovori, ki so tako zelo pomembni, obenem pa so sposobni ubiti dvanajst nedolžnih, potem niso zmožni na pogajanjih priti do pomembnega dogovora,« je zapisal na twitterju.
V uradu predsednika Ganija, ki je proti pogajanjem s talibani, so pozdravili ta »iskrena prizadevanja zaveznikov« za mir. Poudarjajo, da je pravi mir možen samo, če talibani prenehajo pobijati Afganistance, sprejmejo premirje in začnejo neposredna pogajanja z afganistansko vlado.
V Kabulu nasprotujejo Trumpovemu popuščanju talibanom
V resnici so talibani v zadnjih tednih samo še stopnjevali napade in zdaj je prvič, da so zato pogajanja med njimi in ZDA prekinjena. Sicer so brez sodelovanja afganistanske vlade, kar je bil pogoj talibanov, potekala od lani v Katarju. Ameriško stran je vodil ameriški diplomat afganistanskega rodu Zalman Khalilzad, ki se je menda v avgustu približal kompromisu s talibani. Ti naj bi že obljubili, da v zameno za umik 5000 od 14.000 Američanov, do česar naj bi prišlo do januarja 2020, ne bodo podpirali teroristov, kot sta Islamska država in Al Kaida.
Trump je ta pogajanja podpiral toliko bolj, ker je hotel končati to najdaljšo vojno v vsej ameriški zgodovini. Sicer je pred dvema letoma na zahtevo tedanjega obrambnega ministra Jamesa Mattisa povečal število ameriških vojakov z 8400 na 14.000. Še 17. avgusta letos pa je na twitterju zapisal: »Veliko jih je v nasprotnem taboru, ki mislijo kot mi, da je treba to vojno, staro 18 let, končati in skleniti (mirovni) sporazum – če bo seveda to možno!«
Pogajanja naj bi po Trumpovih izjavah v zadnjem tednu (kljub temu da talibani niso bili za premirje) dosegla odločilni preboj tako, da je ameriški predsednik organiziral pogovore s talibani v Camp Davidu ob prisotnosti Ganija in predstavnikov afganistanske vlade. A v Kabulu so ostro nasprotovali prevelikemu Trumpovemu popuščanju talibanom in nočejo, kot zahteva Khalilzad, preložiti za 28. september razpisanih predsedniških volitev. Sicer na lanskih parlamentarnih volitvah tretjine volišč niso odprli zaradi varnostnih razlogov. Talibani pa se vse do umika vseh tujih vojakov nočejo pogajati z afganistansko vlado, ki jo imajo za ameriško marioneto.
Trump je zdaj hotel skleniti mir s talibani, ker namerava pred ameriškimi predsedniškimi volitvami novembra 2020 vsaj za dvakrat zmanjšati število ameriških vojakov, sicer bo Afganistan njegova neizpolnjena predvolilna obljuba. Vendar mnogi opozarjajo, da se je po ameriškemu umiku iz Iraka (decembra 2011) uveljavila Islamska država. Ameriški nasprotniki umika iz Afganistana imajo sobotno Trumpovo odločitev, da odpove vrh v Camp Davidu, za svojo zmago. Toda Trump se glede pogajanj s talibani še vedno lahko premisli.
