Bolezen spada med najpogostejše motnje presnove pri ljudeh. Kljub temu je motnja slabo prepoznavna in pogosto nanjo ne pomislimo. Ocenjujemo, da ima motnjo 10 do 15 odstotkov ljudi, pri starejših pa je ta delež še višji, celo do 40 odstotkov.
Laktozna intoleranca je bolezen
Bolezen je posledica zmanjšanega delovanja encima laktaze. Ta je potrebna za razgradnjo mlečnega sladkorja v tankem črevesju. Če je encima premalo, se laktoza v tankem črevesu ne razgradi in potuje naprej do debelega črevesa. Tam laktozo razgradijo bakterije, ob tem pa nastanejo plini in določene kisline. Posledično se pojavijo težave, ki so značilne za laktozno intoleranco: krči, driska, napihnjenost, pretakanje po črevesju, bolečina v trebuhu. Stopnja težav je odvisna od količine zaužite laktoze.
Vzroki so različni
Pomanjkanje encima laktaze je najpogosteje prirojeno oziroma genetsko pogojeno. Ocenjujemo, da ima zmanjšano delovanje encima laktaze skoraj 75 odstotkov ljudi po 50. letu starosti.
Bolezen se lahko razvije tudi pri vnetnih boleznih črevesja, po večjih operacijah na črevesju in v sklopu prizadetosti črevesja po obsevanju ali kemoterapiji.
Pomembno je vedeti, da laktozna intoleranca ni enako kot alergija na mleko. Pri zadnji gre za nenormalen odziv imunskega sistema na določene mlečne beljakovine. Alergija se najpogosteje pojavi pri otrocih.
Zdravljenje je preprosto
Treba je upoštevati dieto z omejitvijo uporabe mleka. Laktoza je navzoča v številnih predelanih živilih, zato je treba spremljati sestavine na deklaraciji. Fermentirani mlečni izdelki (jogurt, kefir, skuta) imajo manjšo vsebnost laktoze in vsebujejo laktične bakterije, ki pripomorejo k razgradnji laktoze. Zato ob uporabi fermentiranih izdelkov težav po navadi ni.
Dihalni test
V diagnostiki laktozne intolerance uporabljamo vodikov dihalni test. Na pregled pridemo tešči, zaužijemo raztopljeno laktozo in na določene časovne intervale pihamo v posebno vrečko. S posebnim aparatom nato analiziramo izdihani zrak. Pri bolnikih z laktozno intoleranco se namreč pojavijo plini v črevesju, ki se deloma prenesejo v kri in izločijo v izdihanem zraku, kar s testiranjem zaznamo. Preiskava je popolnoma neškodljiva, neboleča in zanesljiva. Pomembno je le, da bolniki natančno upoštevajo navodila glede diete pred preiskavo in da pridejo tešči. Preiskava je popolnoma neškodljiva, neboleča in zanesljiva.
