Eni stavijo na grenčice, drugi na močno slivovko, tretji trdijo, da se želodec najlažje sooči z mastno hrano, če se jo zalije z janeževim žganjem. Je kaj resnice v tem žgočem mitu? Odgovor medicine je nedvoumen. Požirek žganja ima kvečjemu učinek placeba. Alkohol dejansko zavira prebavo, piše Irene Berres, avtorica knjige Mythos oder Medizin (Mit ali medicina). Zdravniki so v preteklosti izvedli že več študij o učinku alkohola na hitrost prebave. Švicarji so leta 2010 postregli s sirovim fondijem. Nekateri udeleženci poskusa so ob jedi pili vodo ali čaj, drugi so zvrnili polovico buteljke vina, tretji so dobili žganje. Rezultat je bil neizpodbiten. Kdor je zaužil več alkohola, je imel večje težave s prebavo. »Želodec je v bistvu velika mišica, ki vztrajno tlači hrano v črevo,« pojasnjuje nemški gastroenterolog Christian Prinz. Alkohol pa bržkone blokira živce, ki podžigajo ta proces. Mnoge alkoholne pijače so sicer bogate z grenčičnimi snovmi, ki pospešujejo izločanje želodčne kisline. Vendar alkohol pri tem ne igra vloge. Tudi skodelica kave ima namreč enak učinek. Kdor si želi privoščiti aperitiv, naj ga popije vsaj pol ure pred obrokom, priporoča zdravnik. Kaj pa kozarec vina med obrokom? Če je izbrano ustrezno vino, zmore povzdigniti kulinarični vtis postrežene jedi, na njeno prebavo pa nima pozitivnega vpliva. Za tiste, ki bi dejansko radi pomagali svojemu prebavnemu traktu, potem ko so ga do roba napolnili s prazničnimi dobrotami, imajo strokovnjaki preprost nasvet. Prijeten sprehod po obroku, ne pa zeliščni liker, je najboljše zdravilo za čimprejšnjo izpraznitev želodca. Tako bo občutek polnosti najhitreje minil.

Ljudje v objektivu zdravje alkohol prebava