Župani posavskih občin so enotni: Posavje naj bo samostojna pokrajina. Predlog nove pokrajinske zakonodaje namreč Posavje opredeljuje kot del Dolenjske s središčem v Novem mestu kot edini mestni občini v tem delu Slovenije. Na redni seji sveta regije Posavje so se tako župani šestih občin in štirje državnozborski poslanci iz Posavja strinjali, da je predlog nesprejemljiv. Župan občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak se je glasovanja vzdržal, saj bi moral po njegovem mnenju o pripadnosti določeni pokrajini odločati bodisi občinski svet bodisi občani na referendumu. Bistriško občino predlog umešča v regijo Južna Štajerska.
Dolenjska pokrajina bi po novem predlogu štela 32 občin in okoli 283.000 prebivalcev. »Opiranje na to, ali ima posamezna regija v svojem okolju mestno občino, ne more in ne sme biti edini pogoj oziroma kriterij za določitev pokrajin,« so župani med drugim zapisali v sklepih, ki so jih soglasno sprejeli. Svet regije zahteva, da se Posavje kot dosedanja statistična razvojna regija oblikuje kot samostojna pokrajina. Ob tem župani poudarjajo, da je cilj uvedbe pokrajin zagotovitev enakomernega policentričnega razvoja Slovenije, ki bo zagotavljal ustvarjanje delovnih mest v lokalnih okoljih. »S priključitvijo Dolenjski bi bile Posavju odvzete številne razvojne priložnosti,« so prepričani. Zato se zavzemajo za samostojno pokrajino s šestimi občinami – Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radeče, Bistrica ob Sotli –, ki so že zdaj del razvojne in statistične regije.
Brežice in Krško večja od marsikatere mestne občine
»Koncept regij z mestnimi občinami kot središči je povsem nesmiseln. Osnova novega predloga je zgolj mestna občina, na vse drugo so pozabili,« pravi župan Krškega Miran Stanko. Nekatere regije okrog mestnih občin so tako bistveno manjše od Posavja, ki šteje okoli 70.000 prebivalcev, opozarja. »Zdaj v pokrajino umeščajo celo občine, ki nikoli niso bile del Dolenjske. Če je osnova za oblikovanje pokrajin stara razdelitev, Posavje nikoli ni bilo del Dolenjske. Če so osnova mestne občine, pa je marsikatera posavska občina večja od marsikatere mestne občine, ki ne izpolnjuje zahtevanih kriterijev,« dodaja sevniški župan Srečko Ocvirk.
Kot poudarja Stanko, Posavje kot neformalna regija uspešno in usklajeno deluje že 25 let, tudi kot zaokroženo geografsko območje. »Zdaj pa ustvarjajo neki umeten konglomerat, s čimer izgubljamo identiteto, ki smo jo dolga leta gradili,« je prepričan Stanko. Tudi brežiški župan Ivan Molan poudarja, da je Posavje že oblikovana neformalna pokrajina s svojimi specifikami in ima vse pogoje za samostojnost. Krško, Brežice in Sevnica že leta uspešno delujejo kot somestje treh občin z enakomerno porazdelitvijo državnih institucij, dodaja. »Zdaj nas dajejo v koš skupaj z Igom, Grosupljim, Škofljico, Kočevjem. To je popolnoma nerazumljivo in nelogično,« pravi. »Namesto da bi z oblikovanjem pokrajin zmanjševali razlike med razvitim in nerazvitim delom države in dali neki zagon krajem ob južni meji, bodo omogočili napredek zgolj območjem ob avstrijski in italijanski meji. Takšna razdelitev regij za nas pomeni zgolj nazadovanje.«
