»Strategija razvoja lokalne samouprave se ne more ustaviti na ravni vlade,« je jasen predstavnik Združenja mestnih občin Slovenije Miloš Senčur. Darko Fras iz Skupnosti občin Slovenije ga dopolnjuje: »Pričakujemo, da bo ta dokument doživel ponovno razpravo, trezen razmislek in da pride v obravnavo v parlament.« V strategiji, ki jo je vlada pripravljala več kot leto, nato pa potihoma sprejela konec septembra, namreč združenja občin pogrešajo vrsto pomembnih usmeritev. Prepričana so, da je dokument zgolj krinka za centralizacijo države, glavna nesoglasja med občinami in državo pa so pri pokrajinah, pristojnostih in financiranju občin.
Poslanska skupina SDS, ki je zahtevala včerajšnjo obravnavo strategije na pristojnem odboru v državnem zboru, predlaga, naj se ministrstvo za javno upravo loti pisanja novega dokumenta. In ta naj pelje v smer decentralizacije države. Po njihovem mnenju in po mnenju nekaterih združenj občin bi to lahko dosegli tako, da bi občine skrbele za razporejanje 30 odstotkov javnega denarja, in ne zgolj sedanjih 15 odstotkov. Med njihovimi zahtevami je tudi težnja po ureditvi statusa mestnih občin in dodatnem državnem financiranju naložb v občinah. O omenjenih predlogih člani odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo še niso glasovali.
Odločneje o pokrajinah
Septembra prejeta strategija je do vprašanja pokrajin neodločna. Ugotavlja, da zanje ni prave politične volje. Šenčur pa meni, da so pokrajine nujne in da bi se morala strategija do njih odločneje opredeliti. »Argument strategije, da leta 2008 ni bilo političnega soglasja za ustanovitev pokrajin, leta 2016 ne more več vzdržati,« je prepričan. Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj pa z njimi pogojuje preboj na področju lokalne samouprave.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar se strinja, da so pokrajine ena izmed tistih točk v strategiji, pri katerih soglasje med občinami in ministrstvom ni bilo doseženo. »Temeljni razlog za to, da pokrajine še niso bile ustanovljene, je, da nikoli niso bile določene njihove izvirne pristojnosti. Prvi korak k temu cilju je opredelitev, katere pristojnosti državne in lokalne ravni bodo postale izvirne pristojnosti pokrajin. Če tega prvega vsebinskega koraka ne naredimo, bo šla ustanovitev pokrajin v smer dodatne birokratizacije, stroškov, administracije in zapletanja postopkov,« je prepričan minister, ki je zavrnil tudi namigovanja o ukinjanju štirih mestnih občin in to, da strategija pred sprejetjem ni bila usklajena z občinami. »Mi ocenjujemo, da je bila dosežena visoka stopnja soglasja,« odgovarja.
Občine dosegle veto na zakon o proračunih
Občine že leta opozarjajo na neustrezno financiranje občin. Tudi letošnja pogajanja o povprečninah za naslednji dve leti so se končala z enostransko vladno določitvijo višine zneska. Leta 2017 bodo občine dobile po 530 evrov, leta 2018 pa po 536 evrov na občana. Občine so zahtevale 543 evrov, saj se jim stroški povečujejo. Državni svet je zaradi neustrezno urejenega financiranja občin in neusklajenosti z zahtevami sindikatov javnega sektorja glede povečanja mase plač že izglasoval veto na sprejeti zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti. Ta se tako vrača v poslanske klopi. Ministrstvo za finance na drugi strani ugotavlja, da problem financiranja občin ni kritičen. Iz kabineta ministra so združenjem občin med drugim odgovorili, da imajo po letošnjih devetih mesecih izvrševanja občinskih proračunov občine 116 milijonov evrov presežka. Ta se bo konca leta verjetno zmanjšal, saj so jesenski meseci najbolj intenzivni glede naložb, vendar pa menijo, da slika kljub temu ni tako slaba.
