»Seveda si želimo lovorike. Ne glede na to, da so klubske vitrine že zelo polne,« je pred superpokalnim obračunom dejal celjski trener Tomaž Ocvirk, večinoma zelo zadržani Gorenjev strateg Zoran Jovičić pa je v šali dejal: »Celjani imajo že veliko lovorik. Zato ne bi bilo nič narobe, če bi nam tokratno prepustili.« Jovičićeva želja se ni izpolnila, kajti pivovarji so osvojili že sedmo superpokalno lovoriko (Gorenje ostaja pri treh), na četrtem medsebojnem savinjsko-šaleškem dvoboju v slovenskem superpokalu (po Velenju 2007, Sevnici 2012 in Portorožu 2015) pa so izid v zmagah proti Velenjčanom povečali na 3:1.
Jovičić zaradi poškodb ni mogel računati na krožna napadalca Vladimirja Bojanića in Miha Kavčiča (levi zunanji igralec Žan Šol je bil v zapisniku, a zaradi poškodbe mišice sploh ni stopil na parket), zato je na šestmetrsko črto v obrambi in napadu poslal kar levega zunanjega Vida Levca. Prav v Slovenj Gradcu, ki je gostil letošnji superpokal, rojeni rokometaš je poskrbel za uvodni gol na tekmi, vodstvo z 1:0 pa je bilo prvo in hkrati zadnje za Gorenje. Celjani so v prvem polčasu vodili (izjema je bilo izenačenje na 7:7 v 18. minuti) za gol ali dva, v zadnji minuti pa so si prvič priigrali kar plus štiri (13:9).
Takoj na začetku drugega polčasa v Slovenj Gradcu (tamkajšnji klub bo v tej sezoni igral v prvi ligi, trener vratarjev pa bo Gorazd Škof, ki bo hkrati igral tudi v Ferlachu/Borovljah v Avstriji) si je celjska ekipa priigrala rekordnih pet golov prednosti (15:10). Ko je kazalo, da bo Ocvirkova četa zanesljivo opravila z Jovičićevo, je Gorenje spretno izkoristilo dejstvo, da so Celjani vseh pet dvominutnih izključitev dobili v drugem polčasu, Velenjčani pa nobene. Ekipa iz Šaleške doline – v prvem polčasu sta Mati Verdinek in Domen Tajnik zapravila sedemmetrovki – se je trikrat približala le na gol zaostanka, nazadnje pri 21:22 v 55. minuti, toda končnica je suvereno pripadla pivovarjem.
Po porazu v lanskem superpokalu proti Krki v Novem mestu (22:23) so se Celjani na Koroškem veselili prve od načrtovanih treh domačih lovorik v letošnji sezoni. Po zmagi na 118. sosedskem derbiju (87 zmag Celja Pivovarne Laško, 26 Gorenja, pet remijev) je bil zadovoljen tudi celjski trener Tomaž Ocvirk: »Pričakovali smo težko tekmo, kar se je pokazalo tudi na igrišču. Na začetku smo malce preveč rezervirano igrali v obrambi, saj smo bili pod pritiskom, nato pa smo z menjavami in agresivno obrambo naredili precejšnjo razliko. V drugem polčasu smo imeli nekaj težav, ki so bile predvsem posledica številnih izključitev, a smo tudi v kritičnih trenutkih znali zadržati mirno kri in prednost. Z zmago smo pokazali in dokazali, da smo na pravi poti.« Patrik Leban, eden izmed devetih novincev v celjskem dresu (prišel je iz hrvaškega kluba Nexe Našice), je dodal: »Moramo igrati še bolje kot tokrat. Vem, da to znamo in zmoremo, a smo šele na začetku. Veliko je novih igralcev, zato se v obrambi in napadu včasih še lovimo. A iz dneva v dan bo bolje.«
Gorenjev trener Zoran Jovičić, ki je 11. maja v polfinalu slovenskega pokala v Novem mestu po 27 medsebojnih tekmah in dobrih petih letih in pol (1984 dni) prekinil črni niz brez zmage proti Celjanom (29:27), kljub sobotnemu porazu pa ni bil razočaran: »Fantom ne morem ničesar očitati, saj so dali maksimum od sebe. Borili so se po najboljših močeh, a se je poznalo, da smo igrali brez obeh krožnih napadalcev. Celjani so bili boljši, toda v tej sezoni se bomo z njimi še večkrat pomerili. Upam, da se bodo poškodovani igralci čim prej vrnili, da bomo lahko pokazali še boljšo igro.« Pri Velenjčanih se je med strelce vpisalo le pet igralcev, s sedmimi goli pa je bil najučinkovitejši Aleks Kavčič: »Skozi celotno tekmo smo lovili Celjane in to nam je pobralo veliko moči. Zato smo prišli v končnico preveč utrujeni, da bi lahko naredili kaj več. Manjkala sta nam oba krožna napadalca, ki imata pomembno vlogo v naši igri. Nismo razočarali, a sem razočaran, ker nismo premagali Celjanov. Upam, da nam bo uspelo že na naslednji tekmi.«
