Države poskušajo zaščititi »druga pljuča sveta«

Prizadet je bil kongovski bazen držav, kjer se na 3,3 milijona kvadratnih kilometrov razprostira drugi največji pragozd na svetu. Največji del, tretjina, ga leži v Demokratični republiki Kongo (DR Kongo), preostali dve tretjini pa se razprostirata v Angolo, Kongo, Srednjeafriško republiko in Kamerun. Podobno kot Amazonija tudi pragozd kongovskega bazena pomaga zmanjševati izpuste CO2, hkrati pa je njegov raznoliki ekosistem – v gozdu prebiva 2000 različnih vrst živali in raste okoli 10.000 različnih rastlin – zatočišče za mnoge ogrožene živalske vrste. Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je večjo pozornost svetovne javnosti ob okoljski katastrofi v Južni Ameriki izkoristila tudi za opozorila na krhki ekosistem v Afriki. Od prejšnjega tedna so po podatkih Greenpeacea v Angoli in Demokratični republiki Kongo našteli več kot 10.000 gozdnih požarov. Če so posledice ognjenih zubljev enake kot v Amazoniji, pa so razlogi za požare v kongovskem bazenu nekoliko drugačni. Večinoma do njih prihaja zaradi močne suše ob koncu daljših sušnih obdobij, prav tako pa kmetje nezakonito sekajo gozdove in proizvajajo oglje kot vir za kurjavo, ker primanjkuje elektrike. Zaradi tega je predsednik Konga Felix Tshisekedi pred dnevi bil plat zvona. Če ne bo večjih vlaganj v hidrocentrale in se bo uničevanje gozda nadaljevalo s trenutno hitrostjo, bo 1,5 milijona kvadratnih kilometrov njihovega pragozda izginilo do leta 2100, je svaril. Države zdaj vendarle poskušajo zaščititi svoje naravno bogastvo. Kongo je že uvedel moratorij na sečnjo gozda v industrijske namene, Gabon pa je dobro desetino svojega ozemlja zaščitil kot naravni rezervat.