Brazilska vlada predsednika Jaira Bolsonara je zavrnila mednarodno pomoč in se je na predlog, ki ga je v okviru že končanega vrha skupine G7 podal francoski predsednik Emmanuel Macron za preprečevanje uničenja pragozda v Amazoniji, odzvala jezno in s podlimi osebnimi žaljivkami. Bolsonaro in njegovi ministri pravijo, da so klimatske spremembe komunistična izmišljotina in da ni večje neumnosti od te, da Amazonija pripada človeštvu.
Na vrhu G7 v francoskem Biarritzu so se dogovorili, z izjemo ZDA, da se bodo zavzeli za zaščito Amazonije na dva načina. Sprejeli so predlog Macrona o prispevku v višini 20 milijonov dolarjev za pomoč pri gašenju požarov, ki ta čas divjajo v pragozdovih Bolivije, Paragvaja in zlasti Brazilije, kjer je bila večina od 80.000 požarov namerno podtaknjenih. Drugo, ambicioznejšo pobudo o ustanovitvi svetovnega sklada za obsežen načrt pospeševanja pogozditve že uničenih predelov zelenih pljuč sveta pa naj bi podrobneje obravnavali na prihodnji generalni skupščini OZN.
Tudi Francija je amazonska država
Na tiskovni konferenci v Biarritzu sta to pobudo predstavila Macron in čilski predsednik Sebastián Piñera, ki se je vrha G7 udeležil kot gost. Oba sta večkrat ponovila, da bo projekt za pogozdovanje in zaščito pragozda v celoti dogovorjen in usklajen z devetimi državami, med katere je razdeljeno območje Amazonije, in da bo pri tem spoštovana njihova državna suverenost. Ob tem je francoski predsednik posebej izpostavil, da kaže v primeru Amazonije, kjer rastline proizvedejo petino vsega kisika na svetu, koncept suverenosti pravno preučiti, ker lahko odločitve posamezne države vplivajo na celotno človeštvo. Zanimivo je, da je ena od devetih amazonskih držav tudi Francija s čezmorskim ozemljem, Francosko Gvajano, ki meji na Brazilijo.
Macronovo stališče, da je zdajšnje dogajanje v Amazoniji treba obravnavati kot »mednarodno krizo«, je razburilo Bolsonara in člane njegovega kabineta. Brazilski zunanji minister Ernesto Araujo je odvrnil, da Brazilija »ne bo sprejela nobene iniciative, ki bi pomenila relativizacijo njene suverenosti na njenem ozemlju«.
Nizkotni Bolsonaro
Brazilijo so razburile tudi besede francoskega predsednika, da mu je Bolsonaro lagal o svojih zavezah skupni klimatski politiki, zaradi česar je Macron celo zagrozil z blokado prostotrgovinskega sporazuma EU-Mercosur. Brazilski predsednik je danes od Macrona zahteval, naj se mu opraviči, ker ga je označil za lažnivca, če hoče, da vsaj premisli o sprejetju omenjenih 20 milijonov evrov. Že pred tem je polemika vsaj z brazilske strani mestoma padla na res nizko raven. Bolsonaro je denimo na facebooku objavil posnetek, na katerem je skupaj s svojo soprogo in s francoskim predsedniškim parom, ob njem pa pripisal: »Zdaj razumemo, zakaj Macron napada Bolsonara«, češ – žena brazilskega predsednika je mlajša in lepša od Macronove. Francoski predsednik mu je odgovoril, da mu je žal zanj in za Brazilce in da upa, da bodo čim prej dobili dostojnejšega predsednika.
Najprej dvakrat sekajo, potem zažgejo
Aktualna brazilska vlada zatrjuje, da so požari v Amazoniji v tem času nekaj običajnega in da gre za zavajanje mednarodne javnosti. A je tokrat število požarov neobičajno veliko in tudi njihov obseg. Po podatkih brazilskih inštitutov in naravovarstvenih organizacij je bilo v prejšnjih mesecih nelegalno izkrčenih več tisoč kvadratnih kilometrov pragozda. Ta proces deforestacije poteka tako, da najprej posekajo drevesa z najdražjim lesom, nato še ostala in nazadnje v sušnih mesecih (avgusta, septembra) požgejo goščavo ter si na ta način zagotovijo nove površine za industrijske posevke. Predlog načrta oziroma zahteva po pogozdovanju Bolsonaru seveda ni po volji, ker bi moral uničene predele povrniti v prejšnje stanje, kar je v nasprotju z njegovimi načrti o ekonomskem izkoriščanju Amazonije.
