Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik, so v začetku junija dobili prva povpraševanja o možnosti repatriacije in na uradu so se takoj začeli ukvarjati s tem vprašanjem.
Rezultat tega je današnji sklep vlade, da se nemudoma začne izvajati proces repatriacije, in sicer na način, da bodo ljudje, ki bodo v to vključeni, kar najmanj travmatizirani, je dejal Česnik. Pri tem procesu sodeluje sedem ministrstev, oblikovana pa je bila tudi delovna skupina. "Vsega skupaj je 47 prosilcev. (...) Ti ljudje so se dokončno odločili, da so razmere nevzdržne," je dejal Česnik, ki je priznal, da logistična izvedba repatriacije ne bo enostavna. Dodal je, da je več slovenskih podjetij izrazilo pripravljenost sprejeti kvalificirane ljudi iz te skupine. "Vodo vsako jutro pripelje tanker, zdravil ni, elektrike občasno ni," je težke razmere v Venezueli opisal minister.
Repatriacijo ureja zakon o odnosu Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in med drugim predvideva, da lahko država poskrbi za priselitev Slovencev, ki živijo v državah, ki jih pesti huda gospodarska in politična kriza. Da je ta v Venezueli prisotna, je že večkrat ugotovilo ministrstvo za zunanje zadeve, zato je bila vlada v minulih mesecih deležna več pobud, naj poskrbi za rojake, ki živijo v tej državi.
Kot so za STA pojasnili na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, je izvedba repatriacije kompleksen postopek. Izkušnje Slovenije pa so na tem področju skromne - doslej je bila repatriirana le ena družina iz Sirije leta 2013 zaradi tamkajšnje državljanske vojne.
