Na priporočen poslovni obisk Makedonije nas je pripeljala pot sodelovanja med republikama nekdanje skupne države, ki nam je ostala v dobrem spominu. Ne samo po tem, da smo bili nekoč pod skupno zastavo, ampak tudi po srčnih in trdoživih domačinih ter iskrenih stiskih rok. Mlajša generacija bo upravičeno spraševala po spoštljivem odnosu in vidni naklonjenosti do Slovencev.
Zaupajo slovenskemu letalskemu prevozniku in nemškim avtomobilom
Do Skopja smo iz Ljubljane leteli z Adrio Airways. Letalsko družbo, ki jo kljub vsem turbulentnim poslovnim dogajanjem ter lastniškim in nelastniškim neljubim zgodbam Makedonci še vedno visoko cenijo. Zaupajo slovenskemu letalskemu prevozniku, mi je dejal Makedonec, ki je sedel poleg mene na letalu, in nemškim avtomobilom. Da smo proti Skopju poleteli z dokaj veliko zamudo, ga sploh ni motilo. Nekaj Slovencev okoli mene pa je.
Ob pristanku na skopskem letališču smo opazili vidne spremembe, letališče se spreminja, modernizira, tudi prometa je več kot pred dvema desetletjema, ko smo bili zadnjič v takrat samo Makedoniji. Večina potnikov je še vedno Makedoncev, ki delajo v Evropi, največ jih je v Nemčiji, nekaj tudi v Švici in skandinavskih državah.
Dobre pol ure vožnje do našega hotela je hitro minilo, ob pogledu na mesto pa nas je obšla nostalgija. Skopje je seveda nekoliko drugačno od evropskih mest in je zelo podobno glavnim mestom vseh nekdanjih jugoslovanskih republik.
Glavnina arhitekture izvira iz obdobja Socialistične federativne republike Jugoslavije, sploh predmestja z značilnimi delavskimi stanovanjskimi soseskami. Spomnila sem se gospoda z letala, da, veliko je nemških avtomobilov, a med njimi veliko takih starejšega letnika in z nemško registracijo. Je čas dopustov, zato je bilo med našim poletnim obiskom doma na zasluženem oddihu tudi veliko zdomcev.
Na zeleno Makedonijo so nas na poti zunaj mesta kljub izredno visokim temperaturam opozorila zelena polja, ki jih stalno namakajo. Res je, da to državo poznamo po odličnem sadju in zelenjavi, a ko v živo vidiš obseg obdelovalnih površin, si vseeno presenečen. Videli smo tudi riževa polja, ki jih prav tako namakajo in so lepo zelena. Zato ob obisku ne gre brez kulinarične degustacije njihove znamenite zelenjave.
Mešanica zgodovinskih slogov
Skopje ni veliko mesto, po velikosti ga lahko primerjamo z Ljubljano. Večina stavb v mestu je starejših, v strogem središču mesta pa je zanimivo videti mešanico arhitekturnih slogov. Sprehodili smo se mimo stavb, ki so bile zgrajene v 18. stoletju, za časa turške prevlade, mimo realsocialističnih in modernih zgradb s steklenimi fasadami do kopij grških templjev. Res prava mešanica zgodovinskih slogov in tudi paša za oči.
V središču prestolnice stoji arheološki muzej, ki ga ne morete zgrešiti, saj izstopa po veličastni arhitekturi, zgrajen je v grškem slogu in je ena najimenitnejših stavb ob bregu reke Vardar. Skoraj pravljičen je večerni pogled nanj, ko ga obsveti sij neštetih reflektorjev.
»Aaa, moji dragi Slovenci«
Makedonci so na splošno odprti in prijazni do tujcev, do Slovencev pa še toliko bolj zaradi skupne zgodovine in sploh starejše generacije zaradi nekega vgrajenega spoštovanja do našega naroda. Veliko starejših nam je v pogovoru reklo, da smo bili Slovenci »tisti pridni, delavni« in da smo »imeli dobro podlago, da postanemo druga Švica«. Z domačini se na splošno zlahka zapletete v pogovor. Veliko jih že po nekaj vljudnih frazah pove, da imajo prijatelja ali pa sorodnika, ki ima tesne povezave s Slovenijo, živi ali le dela v naši državi. Veliko izobražene starejše generacije je pridobilo izobrazbo v Sloveniji.
Cene v Makedoniji so za naše razmere dokaj ugodne. Skopje podobno kot druga glavna mesta na Balkanu zaradi dotoka turistov nekoliko manj, a še vedno. Bistvena razlika je zunaj glavnega mesta, tu so cene tudi za polovico nižje kot pri nas. Velike razlike v oblačenju ni opaziti. Trendi zdaj s pomočjo medijev pridejo tako rekoč v vsako vas.
Zgledno slovensko-makedonsko sodelovanje
Konec julija, ko smo obiskali Makedonce, je zgledno slovensko-makedonsko gospodarsko prijateljstvo pozdravilo še en uspešen skupni projekt. V občini Probištip v vzhodnem delu Severne Makedonije, ki je znana po rudarjenju ter proizvodnji baterij in akumulatorjev, sta delegaciji obeh držav slovesno odprli nadgrajen sistem čistilne postaje za pitno vodo z ultrafiltracijo ter prenovljene in avtomatizirane črpalne postaje, to so Ratavica, Zletovo in Dobrevo. Dogodka so se udeležili župan občine Probištip Dragan Atanasov, državni sekretar Ministrstva za finance Republike Slovenije Metod Dragonja, podpredsednik vlade Republike Severne Makedonije Kočo Angjušev in predsednik vlade Republike Severne Makedonije Zoran Zaev. Otvoritve sta se udeležila tudi Klemen Potisek in Mojca Kopše, predstavnika centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR ) ki v imenu republike Slovenije izvaja projekte mednarodnega sodelovanja.
Ne glede na poslovno ali turistično priložnost ne zamudite obiska Severne Makedonije, če želite spoznati prijazno balkansko državo, (po)doživeti njihovo gostoljubnost in uživati v spominih, ki jih je prineslo bogato preteklo in jih prinaša tudi novo obdobje.
