Razloge za tak razvoj tečajev na kapitalskih trgih gre seveda iskati v negativnih učinkih trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA. Ti se že dalj časa kažejo v makroekonomskih podatkih domala vseh držav po svetu. Tako ne preseneča, da se je obseg svetovne trgovine v drugem četrtletju že tretjič zapored zmanjšal, makroekonomski kazalci pa kažejo, da bo rast svetovne trgovine verjetno v prihodnje še upadala.
Trgovinska vojna je dosegla nove razsežnosti po kratkotrajnem premirju, doseženem na vrhu G20 v Osaki konec junija. V začetku avgusta je Trumpova administracija napovedala 10-odstotne dajatve na preostalih 300 milijard dolarjev neocarinjenega uvoza iz Kitajske. Od tega bodo za približno polovico vrednosti blaga carine začele veljati septembra, za drugo polovico pa sredi decembra. Kitajska je na to prejšnji teden odgovorila z napovedjo dviga carin za 75 milijard dolarjev ameriškega uvoza, ki naj bi začel veljati septembra. Na kitajski povračilni ukrep je Trump hitro odgovoril z napovedjo, da bodo 1. oktobra 25-odstotne carine na 250 milijard dolarjev kitajskega uvoza zvišali na 30 odstotkov, 10-odstotne carine na preostalih 300 milijard dolarjev uvoženega blaga pa na 15 odstotkov.
Čeprav državi z veliko hitrostjo stopnjujeta carine, se zdi, da sta pri tem vseeno nekoliko previdni. Večino blaga na kitajskem carinskem seznamu iz preteklega petka so že drugič »prizadele« carine, saj se je Kitajska osredotočila na blago, za katero lahko ali pa je že našla druge dobavitelje. Trump pa je uvedbo carin na približno polovico od skupno 300 milijard dolarjev vrednega kitajskega uvoza, pri katerem gre večinoma za izdelke široke potrošnje, prestavil na 15. december. To kaže, da želi ameriška administracija omejiti vpliv svojih ukrepov na domače potrošnike, še posebej pred sezono prazničnih nakupov.
Trump je s trgovinskimi vojnami povzročil krčenje svetovnega povpraševanja in s tem zmotil ekonomski cikel, v katerem so centralne banke že dvigovale obrestne mere. Te morajo zdaj zniževati, če želijo doseči inflacijske cilje in omejiti negativne učinke trgovinskih vojn na storitveni sektor. Nižanje temeljne obrestne mere in morebitno uvajanje manj standardnih monetarnih ukrepov centralnih bank bosta povzročila večjo likvidnost v globalni ekonomiji in na svetovnih kapitalskih trgih. To pa bo sprožilo pozitivne cenovne pritiske na marsikateri razred vrednostnih papirjev.
