Ker sem tudi sam že dobri dve desetletji in več upokojenec in sem v tej vlogi dočakal in preživel neljubo recesijo in vsa pripadajoča odrekanja, sem kot večina drugih upokojencev pričakoval že za časa vlade Alenke Bratušek, ko je recesija že začela popuščati, in še posebno v času vlade Mira Cerarja, da bomo videni tudi upokojenci pri počasnem popravljanju krivic, nastalih v času potrebnega odrekanja.

To naj bi veljalo tudi in predvsem za upokojence, ki smo pod Karlom Erjavcem padli na čisto nulo, to je na najnižjo še možno točko našega nestandarda.

Po izvolitvi in prevzemu vlade Marjana Šarca smo upokojenci pričakovali, da bo tudi nam končno zazvonilo poldan, ko bo poštar na koncu meseca prinesel pričakovan povišan znesek pokojnine, ki se nam ni spremenil desetletje in več, da ne rečem v celotnem obdobju po osamosvojitvi. Res so bili redki primeri, ko so nam bivše vlade namenile kakšen cent ali dva povišanja, za kar smo si upokojeni mesečno lahko privoščili žemljico ali dve več ali smo si za to kupili kakšen kilogram sadja.

Že vlada Alenke Bratušek je poskrbela za nekaj nujnih, se ve, neupokojenskih socialnih korekcij, s čimer je v znatnejši meri nadaljeval Cerar in nato mošnjo na široko odprl Šarec. Ta je v letu vladanja poskrbel za plače šolnikov, vse državne administracije, popravili so se socialni prejemki za socialne podpirance in brezposelne, za otroške dodatke, popravile so se plače v gospodarstvu, skratka povsod so se popravile recesijske krivice, le upokojenci pa smo tudi pri tej vladi, ki je veliko obetala, predvsem v predvolilnem času, povsem izviseli.

Slišali smo mimogrede, da upokojenci pri tej vladi še nismo na vrsti in tudi sicer se nas ne obravnava po dogovorjenih normativih in zakonodaji, kot na primer razdelitev regresa v 5 različnih zneskih in ne v dveh, kot je uzakonjeno. Tudi zadnje povišanje pokojnin najnižjim slojem po moje ni bilo narejeno v skladu z zakonodajo, kajti za takšno povišanje bi morala država poskrbeti z denarjem iz proračuna, namenjenim izključno temu, ne pa da so se poplačila, kar sumim, izvedla kar iz pokojninskega sklada. Zato zdaj, predvidevam, ni denarja za sicer zakonsko potrebne korekcije usklajevanja pokojnin z rastočimi cenami oziroma zadevno rastočimi osebnimi dohodki. To razmerje je v zadnjih nekaj letih povsem porušeno v škodo upokojencev.

Medtem ko smo v preteklih letih upokojenci bili priča petelinjenju in kokodakanju našega predpostavljenega, kaj vse je naredil za upokojence, iz vsega tega na koncu ni izšlo nič, kar bi lahko imeli za pod zob. Še slabše je sedaj, ko je DeSUS prevzel Janez Sušnik, ki mu, kot kaže, kar ustreza dodeljeno mesto in se zadovoljuje s tem, da nekako s soglasjem prisostvuje vladajoči sferi na sejah in ne zna ali noče povzdigniti svojega glasu v tem enoletnem Šarčevem vladanju, ko nas je njegova vlada totalno pohodila in nas postavila v vrsto, v kateri bomo počasi drug za drugim pomrli in s tem sami na najenostavnejši način razrešili našo porecesijsko krivico.

Res ne vem, zakaj je tudi tej vladi in parlamentarcem tako težko dopovedati in razumeti, da upokojenci le od stalnih obljub ne moremo več živeti, da se za obljube nikjer nič ne dobi, ne v marketih, ne na tržnici, pa tudi pri mesarju ne, in da nam tudi rahel Šarčev nasmeh ne napolni niti denarnic niti želodcev.

Res pa smo upokojenci postali siti od vseh izigravanj, izmikanj rešitvi vseh naših gmotnih problemov in nenehnega razslojevanja ljudi v državi Sloveniji.

Kljub vsemu povedanemu pa slišim, vsak dan slišim, da nam upokojencem zvoni. Toda zvoni nam ne v znamenje veselja in radosti ter zadovoljstva, temveč zvoni posameznikom, ki pridno zapuščajo ta svet in v vseh teh dolgih letih žal niso dočakali vseh slišanih obljub vseh prejšnjih in sedanjih članov vlad in skupščin, ki vedno znova pozabijo na vse dane obljube, ugodno nameščeni v oblazinjenem pohištvu z dobrimi, po moje dostikrat prebogatimi prejemki.

Ob vsem tem verjetno pozabljajo, da bodo tudi oni sami nekoč upokojenci, s to razliko, da jim verjetno proti koncu meseca ne bo treba gledati v denarnico, ali še imajo za kruh.

Janez Turk, Dob