»Letošnji festival vsebuje dve glavni liniji: tematiko čustvenega materializma, ki ji bo posvečen tudi dvodnevni forum, ter dokumentarno usmeritev, ki se meša z osebnimi zgodbami in fikcijo,« je vsebinske poudarke, ki so se izoblikovali v programu 22. Mladih levov, povzela Nevenka Koprivšek, direktorica zavoda Bunker, ki organizira festival. »Pri tem niti ne gre toliko za načrtno iskanje rdeče niti, poskušamo pač slediti tistemu, kar je aktualno na mednarodnem prizorišču, kajti po našem mnenju so umetniki med prvimi znanilci družbenih sprememb.«
Ravno tema čustvenega materializma, družbenega in osebnega odnosa do materialnega, se v sodobni umetnosti pojavlja vse pogosteje, ugotavlja. Številni umetniki se v svojih projektih osredotočajo na različne predmete in z njih praskajo plasti pomenov, ki odstirajo širšo podobo okolja.
Od Macbetha do youtuba
Program je precej raznovrsten, živahen bo že začetek festivala prihodnjo soboto, ki bo ponudil kar štiri dogodke v istem večeru. Najprej bodo odprli instalacijo Zid vizualne umetnice in scenografke Urše Vidic, s katero bodo zaznamovali 15-letnico delovanja Stare mestne elektrarne kot prizorišča za sodobne scenske umetnosti in se poklonili vsem ustvarjalcem, ki so v tem času delali v njej. Nato bosta sočasno sledili dve predstavi, ki ju bodo ponovili še naslednji dan: to sta sodobna predelava Shakespearovega Macbetha v izvedbi dveh skupin s Sardinije, ki jo podpisuje režiser Alessandro Serra, sicer trenutna uspešnica mednarodnih odrov, ter estonska predstava z naslovom Delavnica.
»Macbettu je morda nekoliko bolj klasična predstava, kot smo jih vajeni na Mladih levih, hkrati pa izredno močna, fizična, ritualna, v njej se zlivata elizabetinska in sardinska tradicija,« med drugim pove Koprivškova. Po drugi strani je Delavnica, ki jo izvajajo Mart Kangro, Juhan Ulfsak in Eero Epner, nekakšen humoren performans v podobi spletnih svetovalnih videov, v katerem protagonisti občinstvu pojasnjujejo najrazličnejše veščine, od pravilnega umivanja zob pa do tega, kako najlaže obleči truplo – seveda z razlogom. Uvodni večer bo sklenil tandem Eclipse z instalacijo Monstrum Nostrum, katere odprtje bo pospremil še performans; v novem projektu se umetnici, ki praznujeta 20-letnico skupnega delovanja, ukvarjata s tematikami migracij, integracij in očiščenja.
Kriza in kuhalniki za riž
V nadaljevanju festivala se bodo med drugimi zvrstile predstave Cuckoo, v kateri južnokorejski umetnik Jaha Koo v pogovoru s kuhalniki za riž obdela finančno krizo v svoji domovini pred 20 leti; kot predavanje oblikovana uprizoritev MTCD – Vizualna antropologija mojega življenja, v kateri Teresa Dillon spregovori o različnih napravah, ki so vplivale na njeno življenje, od inkubatorja do mobilnega telefona; pa dokumentarna predstava Je to soba, ki jo podpisuje ameriška gledališčnica Tina Satter in je nastala kot dobesedni prepis FBI-jevega zasliševanja domnevne žvižgačke Reality Winner (ki je že več kot leto v zaporu); raziskovalna predstava Glas narave: sojenje, ki si odkrito prizadeva za pravno vzpostavitev ekocida kot zločina proti naravi, s katero se na Mlade leve vrača Maria Lucia Cruz Correia. Že četrtič bo v Ljubljani tudi novozelandska umetnica Kate McIntosh, tokrat s senzorično predstavo V mnogih rokah; prav tako se vrača britanska gledališčnica Ursula Martinez, ki bo predstavila intimistični performans Družinsko razkritje – 20 let pozneje, prihaja tudi dolgo pričakovani vizualni umetnik Walid Raad...
Dvodnevni mednarodni forum mreže trans-making, posvečen tematiki čustvenega materializma, bo združil akademske raziskovalce in praktike na področju kulture, obsegal bo predavanja, okroglo mizo, delavnice in pogovore; s pomočjo vrste domačih in tujih gostov (med njimi Renata Salecl, Alenka Pirman, Tanja Petrović, Nermin Duraković, Gökhan Mura...) bo poskušal raziskati odnose med družbo, njenimi idejami, zgodbami, izdelki in vsakdanjimi predmeti. V nabitem urniku festivala pa bo prostor tudi za tradicionalno okroglo mizo, tokrat naslovljeno Prostorska problematika scenskih umetnosti v mestu Ljubljana – pogovor s tem naslovom so prvič organizirali pred dvajsetimi leti in od takrat se je (tudi z odprtjem Stare elektrarne) marsikaj spremenilo, marsikaj pa morda tudi ne. Tudi tokrat bodo vstopnice brezplačne (zaračunaval se bo le kulturni evro), zaželeni pa so prostovoljni prispevki.
