Začetek preteklega tedna se je za vlagatelje nadaljeval v rdečem, kjer so ključni delniški indeksi zabeležili enega večjih dnevnih padcev letos. Razlog za znižanje tečajev so bile napovedane dodatne carine ZDA na kitajske izdelke, na katere se je Kitajska odzvala s prenehanjem kupovanja kmetijskih pridelkov iz ZDA. Ob tem je kitajski juan upadel na najnižjo raven po letu 2008, ko je bilo treba za dolar odšteti več kot 7 juanov. Depreciacija kitajske valute je vlagatelje prestrašila, da bi lahko ob trgovinski prišlo še do valutne vojne. Ameriško ministrstvo za finance je namreč prvič po letu 1994 obtožilo Kitajsko manipuliranja z valuto, kar bi lahko privedlo do dodatnih sankcij. Kitajska je zatem vlagatelje pomirila z izjavo, da ne bodo dopustili dodatnega večjega upada vrednosti svoje valute.
ZDA in Kitajska so še februarja poročale o hitrem napredku v pogajanjih in možnem podpisu sporazuma mesec dni kasneje. Danes je slika povsem drugačna, saj je verjetnost, da bi državi v kratkem dosegli sporazum, nizka. Zaradi povečanja negotovosti so se vlagatelji zatekli k varnejšim naložbam, kot so zlato in obveznice z visoko bonitetno oceno. Za unčo zlata je tako prvič po letu 2013 treba plačati več kot 1500 ameriških dolarjev. Ob povečanem povpraševanju po obveznicah pa je letna zahtevana donosnost vseh nemških obveznic zdrsnila v negativno območje.
Na povečanje negotovosti in znižanje ključne obrestne mere v ZDA so se z bolj ekspanzivno politiko odzvale tudi druge centralne banke. V preteklem tednu so na rednih srečanjih nepričakovano znižale ključno obrestno mero centralne banke na Novi Zelandiji, Tajskem in v Indiji. Septembra se bodo sestali tudi evropski centralni bankirji, za katere vlagatelji pričakujejo, da bodo predstavili dodatne monetarne spodbude.
Zaradi ohlajanja globalnega gospodarstva vlagatelji ocenjujejo, da bi lahko prišlo do zmanjšanja povpraševanja po črnem zlatu. Nafta je tako vstopila v medvedji trend, saj je cena nafte od aprila, ko je bilo treba za sodček severnomorske nafte brent plačati 75 ameriških dolarjev, upadla za več kot 20 odstotkov. Na to se je že odzvala Savdska Arabija, ki se je z več proizvajalci nafte začela pogovarjati o možnih ukrepih za zaustavitev padanja cene. Razpleti pogovorov niso znani, bo pa o ukrepih več znanega v začetku septembra, ko bodo zasedale članice skupine OPEC.
Trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko pa se poznajo tudi v Evropi oziroma Nemčiji. Junija se je obseg nemške proizvodnje skrčil za več, kot so pričakovali analitiki. Na mesečni ravni je proizvodnja upadla za 1,5 odstotka (analitiki so pričakovali 0,5-odstotni upad), na letni ravni pa za 5,2 odstotka (analitiki so pričakovali 3,1 odstotka). Upadla sta tudi nemški izvoz in uvoz, in sicer na letni ravni za 8 odstotkov oziroma 4,4 odstotka. Nekatere nemške družbe (Continental, Daimler, BASF, Lufthansa) so prav zaradi povečanja trgovinskih napetosti znižale napovedi rasti prihodkov. Nemčija na ohlajanje še ni odgovorila s kakšnimi izdatnejšimi spodbudami, saj, kot pravijo, za to še ni potrebe.
