V ZDA je bila v preteklem borznem tednu v polnem teku sezona objav poslovnih rezultatov podjetij. Doslej je približno 78 odstotkov podjetij ameriškega vodilnega indeksa S&P 500 objavilo poročila o poslovanju za drugo četrtletje, pri čemer je 76 odstotkov družb preseglo napovedi glede višine dobička, agregatni dobiček pa je pričakovanja premagal za 5,46 odstotka. Najbolj so presenetila podjetja iz farmacevtske panoge, kjer je objavljeni dobiček presegel pričakovanja za 6,7 odstotka. V Evropi je 83 odstotkov podjetij iz indeksa Euro Stoxx 50 objavilo poročila o poslovanju za drugo četrtletje, pri čemer je 65 odstotkov družb preseglo napovedi glede višine dobička.
V ponedeljek je svoje vlagatelje sicer razočaralo prehrambno podjetje Beyond Meat, ki izdeluje nadomestke mesa. Prihodki so bili sicer višji od pričakovanj, vendar je bila višja od pričakovane tudi izguba na delnico. Bolj kot sami poslovni rezultati je delničarje razočarala novica o sekundarni izdaji delnic po precej nižji ceni od tržne, zaradi česar je tečaj po objavi novice upadel za 12 odstotkov. Vlagatelji, ki so sodelovali v prvi javni ponudbi delnic, so letos v evrih zaslužili 616 odstotkov, kar je najverjetneje eden izmed razlogov za novo izdajo, saj želi družba z novo ponudbo unovčiti astronomsko rast tečaja. Le dan pozneje je svoje vlagatelje razveselilo podjetje Apple, ki je preseglo pričakovanja vlagateljev tako glede prihodka kot dobička. Prvič po letu 2012 so sicer prihodki od prodaje mobilnih telefonov iphone znašali manj kot polovico celotnih prihodkov. Za rast tako skrbita predvsem segmenta storitev (music, icloud, TV) in »wearables« (airpods in apple watch).
Ameriška centralna banka je v sredo za 0,25 odstotne točke znižala ključno obrestno mero na raven med 2 in 2,25 odstotka. Odločitev za znižanje pripisujejo skromnejši globalni gospodarski rasti in nizki inflaciji. Gre za prvo znižanje po decembru 2008. Trg je deloma upal na znižanje v višini 0,5 odstotne točke, razpoloženje med vlagatelji pa je pokvaril tudi šef FED. Powell je namreč poudaril, da tokratno znižanje ne pomeni začetka daljšega cikla nižanja ključne obrestne mere, kar sicer ne pomeni, da ne bo več dodatnih nižanj, a da so ta odvisna od prihodnjih gospodarskih obetov. Nervozo je v zaključku tedna vnesel tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je napovedal dodatne 10-odstotne carine na preostalih 300 milijard dolarjev kitajskega uvoza.
Ob koncu tedna so bili objavljeni še podatki z ameriškega trga dela. Tamkajšnji delodajalci so julija ustvarili 164.000 novih zaposlitev, kar je skladno s pričakovanji, stopnja brezposelnosti ostaja enaka kot v juniju (3,7 odstotka). V Evropi je še najbolj odmevala objava o gospodarski rasti, ki je v drugem četrtletju glede na prvo tako v evrskem območju kot v Evropski uniji znašala 0,2 odstotka.
