Porcelan blagovne znamke Catbriyur je oblikovan in izdelan v Sloveniji, poznan pa na številnih tujih trgih. Mednarodno zveneče ime sta si izmislila ustanovitelja Katja Jurgec Bricman in Jure Bricman na podlagi svojih imen in priimkov že v času študija, ko sta morala nekako enakovredno podpisati skupne študijske projekte. Študirala sta na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in po končanem študiju nekaj let kot profesorja likovne umetnosti opravljala pedagoški poklic.
Obenem sta že takrat umetniško ustvarjala in sanjala o uspehu svoje blagovne znamke. Iskala sta svojo pot, svoj umetniški izraz in svojo tržno nišo, ki bi jima omogočila ekonomsko neodvisnost in eksistenco. Iskanje ni bilo lahko niti kratko in prav tako ne poceni. Želela sta si, da bi od svojega dela, od umetnosti, lahko živela. Jure Bricman spomni, da »ne smemo pozabiti, da je bilo po osamosvojitvi v samostojni Sloveniji turbulentno obdobje, ko so propadala številna nekoč uspešna slovenska podjetja in so rasle množice brezposelnih na zavodu, služb ni bilo… Hkrati je bilo to obdobje ustanavljanja novih blagovnih znamk, podjetij, iskanja novih tržnih priložnosti.«
Material, ki ima tržno prednost
Bolj iz nuje kot velike želje sta se nazadnje odločila za izdelavo porcelana. Kazalo je, da je to zadnji manj obetajoč poskus, saj je to zelo zahtevna in nepredvidljiva tehnika, o kateri se v Sloveniji ni vedelo skoraj nič. Ta prastara tehnika z več kot tisočletno tradicijo je bila pri nas dokaj nepoznana in brez pomembnih izkušenj. Hkrati pušča izdelava porcelana zelo malo prostora za nekaj novega, za osebni umetniški pristop in inovacije. Katja Jurgec Bricman pravi: »Oblikovalci se izdelave porcelana raje izogibajo, saj material diha po svoje in je zelo težko uresničiti zastavljeno idejo. A takrat sva ocenila, da ima pomembno tržno prednost, da izdelovalcev porcelana preprosto ni in da bova na trgu, vsaj na začetku, brez konkurence.«
Ustvarjala sta v domači delavnici, veliki dva krat dva metra, v Kotljah na Koroškem. Entuziastično sta poskušala, vztrajala in spet poskušala… Uspeh je prišel na predstavitvi na novoletnem sejmu v Los Angelesu leta 2000, kamor sta poslala prvih 20 kosov (prototipov) porcelana znamke Catbriyur, za katere sta porabila dva meseca trdega dela. Dobila sta naročilo za 9000 kosov, nato povečanje naročila na 13.000 kosov. To je bilo ogromno naročilo za takrat še neizkušena podjetnika, zato jima ga ni uspelo realizirati v celoti. A od takrat je zanju vse šlo bolj gladko in zaradi velikega zanimanja sta odprla prvo galerijo Catbriyur na Prevaljah, kmalu nato pa še v Ljubljani, na Bledu in v Parizu.
Zdaj se lahko pohvalita z zavidljivimi uspehi, nagradami in priznanji, sodelujeta s protokolom Slovenije – med številnimi darili je bilo najodmevnejše darilo predsednika Türka za kraljico Elizabeto II. leta 2008, njuni izdelki so bili tudi glavno protokolarno darilo ob predsedovanju Slovenije EU leta 2008. Kot ugotavljata umetnika, ima porcelan znamke Catbriyur kar osem članov različnih kraljevih družin ter številne znane osebnosti po svetu. Znamka je mednarodno uspešna, saj kar 70 odstotkov izdelkov prodajo tujcem v realnih in virtualnih trgovinah, nekateri so postali tudi zbiratelji njunih izdelkov in imajo v lasti cele zbirke posameznih kolekcij.
Tanjši, prosojen, a obstojnejši
Postopek izdelave pri porcelanu je zelo zahteven, avtorja zato izdelkov ne izdelujeta posamično, ampak po več izdelkov skupaj v različnih fazah. Katja Jurgec Bricman: »Težko je predvideti število kosov izdelave, saj se med procesom nenehno kaj dogaja in se je treba prilagajati materialu. Zaradi tega je zelo malo izdelovalcev porcelana. Keramika se žge pri 900 stopinjah Celzija, porcelan pa pri 1300.«
Te značilnosti bistveno vplivajo na proces tako oblikovanja kot izdelave. Porcelan je lahko veliko tanjši, bolj prosojen in obstojnejši, hkrati pa ne prenese vsake oblikovalske zamisli. Žganje v peči je zelo zahtevno, hitro se zgodi, da zaradi majhne napake ali najmanjših razlik v pogojih propade cela peč izdelkov in gre ves ustvarjalni trud več tednov v nič. Jure Bricman o prepoznavni poslikavi njihovega porcelana: »Za poslikavo uporabljamo 19-karatno zlato in standardno tehniko poslikave. Zlati prah, pomešan z vezivom, na površino nanesemo s čopičem, pri žganju na 700 stopinjah Celzija vezivo zgori, zlati prah pa se stali in sprime s površino.«
Ob velikih naročilih v Parizu, ko naj bi zabojniki porcelana Katje Jurgec Bricman in Jureta Bricmana potovali v Honkong in New York, sta spoznala, da sta veliko bolj umetnika kot podjetnika. Zato danes ne proizvajata množično, kajti še vedno gre za butično proizvodnjo unikatnih umetniških ročno narejenih izdelkov višjega cenovnega razreda po izvirnem konceptu oblikovanja in tehnologiji Catbriyur. Ravno to umešča njune izdelke na svetovni trg kot prepoznaven in izviren izdelek z avtentičnim poreklom iz Slovenije.
