Na Otoku je veliko govora o tem, ali bo Britanija poslala vojake v Jemen, eno najrevnejših arabskih držav, ki naj bi po oceni Združenih narodov preživljala najhujšo humanitarno krizo v novejši zgodovini. Že osem let jo uničuje državljanska vojna, ki zahteva veliko več žrtev med civilisti, odkar so v Jemen leta 2015 vkorakale »koalicijske« sile pod vodstvom Savdske Arabije, ki so ob logistični in obveščevalni podpori ZDA, Britanije in Francije na oblast vrnile v tujino pobeglega predsednika Abdrabuha Mansurja Hadija.
Srhljiva, zapletena vojna
Na desettisoče civilistov je bilo ubitih, najmanj 85.000 otrok je umrlo od lakote. Več kot 24 milijonov ljudi je zaradi spopadov zapustilo svoje domove – to sta več kot dve tretjini prebivalstva, ki nujno potrebujeta mednarodno pomoč. Ta je zaradi spopadov skrajno ovirana. Savdijci so trdili, da bodo naredili red v nekaj tednih. Sledila so štiri leta srditih spopadov, v katerih nobena stran ne zmaguje. To je srhljiva, zapletena državljanska vojna z versko podlago (uporniki, gibanje Hutijev, so šiitska manjšina, ki naj bi jo podpiral Iran, v vladi so suniti, ki jih podpirajo Savdska Arabija in druge arabske države), o kateri se spet več govori, vsaj v Britaniji, ker se je Boris Johnson še kot zunanji minister v vladi predhodnice Therese May zavzemal za to, da bi poslali vojake v Jemen, pa se je Mayeva takrat odločila drugače. V razpravo je danes posegel novi šef britanskega generalštaba David Richards, ki pravi, da Jemen ne sme postati novi Afganistan, ta pa da ne sme postati drugi Jemen. Po njegovem bi morala biti Britanija aktivna v Jemnu, a do nadaljnjega samo v pomoči, ne pa s pošiljanjem vojakov. General Richards ocenjuje, da se mora Britanija vojaško še naprej osredotočati na Afganistan, da bi preprečila spreminjanje te države v drugi Jemen, ki je rojstni kraj Al Kaide.
Jemen hujši od Afganistana?
Na vprašanje, ali je za Jemen primeren podoben vojaški poseg kot v Afganistanu, je general Richards odgovoril: »Morda, vendar trenutno še ne, ker je jasno, da jemenska vlada ocenjuje, da ne potrebuje naše pomoči in da obvladuje položaj.« Prvi mož britanskih oboroženih sil je ocenil tudi trditve, da je »Jemen hujši od Afganistana in Pakistana«. »Eden od razlogov za to, da mnogi pravijo, da je Jemen hujši od Afganistana in Pakistana, je, da se vodilni možje in operativci Al Kaide bolj posvečajo svoji varnosti kot načrtovanju napadov na nas,« je ocenil general Richards. Eno so ocene britanskega prvega vojaka, nekaj drugega pa mnenje novinca na Downing Streetu 10 Borisa Johnsona, ki je v kratkem obdobju, ko je bil zunanji minister (dve leti), navijal za napotitev britanskih vojakov v Jemen oziroma na misijo, ki bi zagotovila nadzor nad jemensko luko Hudajda. Ta je postala ključna strateška točka v jemenski državljanski vojni med vlado in hutijskimi uporniki. Zamisel o vojaški operaciji britanske mornariške pehote, s katero bi zagotovili nadzor nad luko, ki je postala ključna za uvoz in mednarodno pomoč, se je rodila v času posebno krvavih spopadov v Jemnu, ki so zahtevali zelo veliko žrtev med civilisti. Ključna zato, ker so Savdijci zaprli jemenski zračni prostor.
Pomoč potrebujejo milijoni
Odkar je Johnson zakorakal v Downing Street 10, je prihod britanskih marincev v Jemen, kot pravijo njegovi predstavniki, »zelo verjetna možnost«. »Upam, da se zdaj, ko je na Downing Streetu 10 Boris Johnson, ne bomo izmikali misijam, kot je ta, ko postanejo nujne. Moj vtis je, da se bo odločil za akcijo,« pravi konservativni poslanec in nekdanji poklicni vojak Tobias Ellwood, ki je bil Johnsonov svetovalec v času, ko je bil ta zunanji minister. Ellwood je bil leta 2017 avtor zamisli o posegu britanskih marincev, Johnson pa naj bi ga spodbujal, naj to svojo zamisel podrobneje razvije. Zanjo bi potrebovali soglasje jemenske vlade, upornikov in mednarodne koalicije, ki jo vodi Savdska Arabija. Predstavniki jemenske vlade in upornih Hutijev, ki so zadolženi za pogajanja o umiku svojih sil iz Hudajde, so se prvič po petih mesecih srečali sredi julija. Umik obeh sil iz luke je ključni del sporazuma o premirju, ki so ga podpisali decembra lani na pogajanjih na Švedskem. Zgodilo naj bi se pred dvema tednoma. Pa se ni. Na sedežu Združenih narodov upajo, da se vendarle bo, da bi lahko dostavili nujno pomoč v hrani, ki jo potrebujejo milijoni v Jemnu.
