V čem pa je delna zgrešenost sporočila te sodbe širši javnosti (če je to sporočilo res tako, kot so nam ga predstavili mediji)? V tem, da molči o bistvu problema. Če bo tožilstvo odslej preganjalo tudi spodbujanje nestrpnosti z grožnjami ali žalitvami, je to seveda dobro – toda mnogo nevarnejše od teh primitivnih oblik sejanja nestrpnosti proti ustavno zaščitenim šibkim manjšinam v družbi je sejanje take nestrpnosti z bolj izbranimi besedami s strani politikov, intelektualcev in drugih mnenjskih voditeljev, ki bodo odslej morda le malo bolj pazili, da pri tem ne bi uporabili jasno prepoznavnih groženj ali žalitev. To pa zdaj (od leta 2012 naprej) sploh ni več kaznivo. Bistvo problema torej ni v dosedanjem sprenevedanju tožilcev, ki niti tega, kar zdaj je kaznivo, večinoma niso preganjali, ampak v tem, da najnevarnejše oblike spodbujanja nestrpnosti sploh niso kaznive. Kot že dolgo zaman opozarjam v mnogih člankih, tudi v strokovnem tisku, je bistvo problema v skrajno konfuzni in nestrokovni zakonski opredelitvi tega kaznivega dejanja, ki najnevarnejših oblik širjenja nestrpnosti sploh ne zajema, tudi preostale pa zajema s tako površnimi in premalo jasnimi opredelitvami, da tudi morebitnih bodočih obsodb na taki podlagi spretnim odvetnikom ne bo težko zrušiti – če ne prej, pa na ustavnem ali evropskem sodišču. Ustava namreč zahteva, da mora biti kazenski zakon »lex certa«, torej tako jasen, da mora biti vsakomur jasno, kaj sme in česa ne. Tega problema se je vsaj indirektno dotaknil tudi dr. Matjaž Ambrož, ki je za Dnevnik opozoril, da ni vse jasno tudi pri pregonu tistega sovražnega govora, »ki bi lahko ogrozil javni red in mir« - s tem ko je napisal: »Zavedati pa se je treba, da gre pri abstraktno-konkretnem ogrožanju za zelo gibek pravni standard, ki pušča veliko prostora sodniški vrednostni presoji«. Za ustavno zahtevo o »lex certa« mnogo preveč (moj dodatek).
Zakon bi bilo treba takoj uskladiti z ustavo in s evropsko konvencijo o človekovih pravicah – o tem pa vsi raje kar molčijo. Vse to bo širjenje sovražnega govora kvečjemu še opogumilo, ne pa omejilo. Zelo neodgovorno – od pripravljalcev zakonov in zlasti tudi od pravne stroke.
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče
Preberite:
Sodišče je nestrpneža, ki je pozival k nasilju nad Romi, neupravičeno oprostilo
Prelomna sodba: Ne gre za poseganje v svobodo govora, gre za preprečevanje zlorab
