Vrhovno sodišče je v pomembni sodbi glede kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti presodilo, da gre za to kaznivo dejanje tako v primeru, ko ga storilec stori na način, ki lahko potencialno ogrozi ali moti javni red in mir, kot tudi v primeru uporabe groženj, zmerjanja ali žalitev. Tako je vrhovno sodišče pritrdilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je na vrhovno sodišče naslovil vrhovni tožilec Andrej Ferlinc in ki se nanaša na nestrpni zapis proti romski skupnosti.
“Par bomb M75 in par AK-47”
Sredi februarja 2011 se je na spletnem portalu Radia Krka pod člankom Podjetnik, tarča vlomov in kraj pojavil sovražni komentar obtoženega A. L.: »Par palc amonala, par bomb M75 in par AK-47 za vsak slučaj, mislim, da drugače ne bo šlo. Ali pa tista varianta eden po eden bi tudi šla, da se malo zamislijo. Krkaši, prosim za glasbeno željo: Korado in Brendi, kam so šli vsi cigani. Hvala.« Dolenjec je bil zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti na račun romske skupnosti na okrajnem sodišču v Novem mestu v začetku leta 2013 obsojen na pogojno kazen enega meseca zapora s preizkusno dobo enega leta.
Obramba se je nato pritožila na višje sodišče v Ljubljani, kjer je senat konec leta 2013 pritrdil obrambi, da obtoženčev zapis ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja. Sodniki so zapisali, da obtoženčev zapis ni predstavljal kaznivega dejanja, saj da spremenjeni in razširjeni 297. člen kazenskega zakonika pomeni, da je kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti le tisto dejanje, ki lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir. Njihovo stališče se je glasilo, da mora biti prisotna neposredna nevarnost in da gre za kaznivo dejanje le tedaj, ko do kršitev javnega reda in miru ne pride, ker so to preprečili policisti ali drugi navzoči.
Takšno tolmačenje kaznivosti sovražnega govora je bilo v preteklosti večkrat navedeno tudi kot razlog, da tožilstvo nestrpnega in sovražnega ščuvanja ne more preganjati.
Na vrhovno sodišče po petih letih
Višje sodišče je A. L. pravnomočno oprostilo, vrhovno tožilstvo pa se je čez približno pet let odločilo, da vendarle poda zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. To je konec lanskega leta storil tožilec Andrej Ferlinc, in sicer zaradi pomembnosti vprašanja, kako tolmačiti kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti.
Vrhovno sodišče mu je pred kratkim pritrdilo, da je višje sodišče napak presodilo in obtoženega neupravičeno oprostilo. To za obtoženega sicer ničesar ne spremeni, saj pravnomočne oprostilne sodbe ni več mogoče preklicati.
Kljub temu je vsebina sodbe vrhovnega sodišča pomembna. Senat vrhovnih sodnikov je v sodbi poudaril, da gre pri javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti za kaznivo dejanje tako v primerih, ki lahko ogrozijo javni red in mir, kot tudi v primerih groženj, zmerjanja in žalitev.
Tako je konec koncev tudi zapisano v kazenskem zakoniku, vendar se je ta pogosto tolmačil na način, da mora biti prvi pogoj (grožnja javnemu redu in miru) izpolnjen v vsakem primeru.
Zdaj je vrhovno sodišče postreglo s precedenčnim in jasnim stališčem: »V primerih, ko je bilo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev in če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja, ni treba, da bi zaradi takega storilčevega ravnanja prišlo tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru,« pojasnjujejo na vrhovnem sodišču in dodajajo, da pregon tega kaznivega dejanja ne varuje le javnega reda in miru, temveč tudi človekovo dostojanstvo, ki ima v demokratični družbi poseben pomen. Zato je po mnenju vrhovnih sodnikov pomemben cilj uzakonitve tega kaznivega dejanja preprečitev na predsodkih temelječe diskriminacije deprivilegiranih in ranljivih družbenih skupin. Tako je bil tudi konkretni zapis A. L. kazniv.
Tožilstvo sodbo preučuje
Na vrhovnem tožilstvu so nam včeraj pojasnili, da so s sodbo že seznanjeni, vendar jo še preučujejo. Stališče o sodbi bo zavzel tudi kolegij tamkajšnjega oddelka za kazenske zadeve, šele nato jo bodo komentirali.
Premišljen odziv vrhovnega tožilstva ne čudi, saj je tožilstvo v preteklosti zavzelo precej bolj zadržano stališče glede pregona sovražnega govora. Pred dobrimi šestimi leti so podali pravno stališče, po katerem kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ni mogoče preganjati, če ne pride do ogrozitve ali motenja javnega reda in miru. Glede na poudarke aktualne sodbe vrhovnega sodišča to bržkone pomeni, da je bilo stališče tožilstva do zdaj preblago.
Je pa po drugi strani novi generalni državni tožilec Drago Šketa že ob nastopu svoje funkcije maja 2017 napovedal, da bo pregon sovražnega govora eno izmed področij, ki mu bo namenil več pozornosti.
Sodbo, ki smo jo po uradni poti od Vrhovnega državnega tožilstva dobili danes, si lahko pogledate tukaj.
