ZDA s četrtkovo napovedjo uvajajo carine na ves kitajski uvoz. To zna prizadeti ameriške potrošnike, saj bodo carin deležni številni izdelki široke potrošnje. Carine so bile najavljene po koncu zadnje etape trgovinskih pogajanj med ameriškimi in kitajskimi predstavniki. ZDA želijo z zaostrovanjem carinske politike prisiliti Kitajsko k bolj konstruktivnemu pristopu v pogajanjih.
Stopnjevanje trgovinske vojne je povzročilo tudi največji padec juana po letu 2015, zaradi česar je Trump Kitajsko obtožil manipuliranja z domačo valuto. Obtožbe v tem primeru ne držijo, saj je šlo zgolj za reakcijo trga na Trumpov tvit glede vpeljave 10-odsotnih carin. Skrbi glede bega domačega in tujega kapitala so Kitajski pomagale spodbuditi porabo enega trilijona ameriških dolarjev rezerv za obrambo tečaja dolar-juan na ravni približno sedem juanov za en dolar. Ta poteza je na ponedeljkov trgovalni dan ublažila krepke padce tečajev in povzročila torkovo rast tečajev na Wall Streetu.
V zadnjem tednu smo tudi priča padcem donosnosti ameriških in evropskih obveznic ter rasti cene zlata. Ameriške 30-letne obveznice so v času pisanja na sekundarnem trgu dosegle 2,15-odsotno donosnost, kar je skorajda rekordno nizka donosnost ameriških obveznic teh ročnosti (najvišja, 15,21-odstotna donosnost teh obveznic je bila v letu 1977). Zlato se je v zadnjem tednu dni podražilo za pet odstotkov, v tem letu pa že za 15 odstotkov.
Za nedavne padce donosnosti obveznic in rast cene zlata so v prvi vrsti poskrbeli mnogi vlagatelji, ki se zaradi trgovinskih tveganj in upočasnjenih gospodarskih rasti vsaj delno zatekajo k manj tveganim naložbam, kot so obveznice in zlato. Drugi razlog leži v bolj stimulativnih politikah centralnih bank. Lep primer tega so tudi centralne banke Nove Zelandije, Indije in Tajske. Potem ko je Ameriška centralna banka (Fed) znižala temeljne obrestne mere za 0,25 odstotne točke, so tudi same napovedale višje reze obrestnih mer od pričakovanj. To je včeraj še dodatno dvignilo cene tako zlata kot mnogih svetovnih obveznic.
Kot že omenjeno je Fed v preteklem tednu po pričakovanju analitikov znižal temeljno obrestno mero na interval med 2 in 2,25 odstotka. Razloge za ta poseg je Fed našel v skromnejši gospodarski rasti, nizki inflaciji in nevarnosti trgovinskih vojn, ki bi lahko še dodatno znižale svetovno gospodarsko rast. Po izjavah predsednika Feda Jeroma Powlla, bodo v prihodnosti ravnali tako, da bodo spodbudili ameriško gospodarsko rast. Investitorji po govoru predsednika Feda v septembru pričakujejo še eno znižanje obrestne mere za 0,25 odstotka, niso pa več tako prepričani o nadaljnjih rezih do konca leta. Po objavi znižanja obrestne mere je dolar porastel na najvišjo raven v letošnjem letu. To je prispevalo k temu, da so se tudi nekatere druge centralne banke odzvale z napovedmi o bolj stimulativnih monetarnih politikah. Z veliko gotovostjo lahko torej trdimo, da bosta Fed in Evropska centralna banka (ECB) v prihodnosti uporabila standardne in nestandardne monetarne ukrepe, s katerimi bosta želela spodbuditi gospodarstva, kar bo ugodno vplivalo na svetovne borze.
