Teta Frida je kulinarična institucija v Mariboru, njena ponudba naravnih sladoledov in slaščic se je v minulih letih razširila tudi do Ptuja, Celja in Kopra. Med njenimi najbolj priljubljenimi lokali je bil tisti ob Mariborskem jezeru, v nekdanji čolnarni, v katerem poteka tudi manufaktura vsega sladkega pod to blagovno znamko. Kavarna je letos zaprta. Ob njej se gradi Čokoladna vas.

Že pred desetletjem gradil hotel

Za blagovno znamko Teta Frida se skriva 40-letni Uroš Mlakar. Mariborčan je v gradbeni posel ambiciozno zakorakal leta 2009, v Mariboru je načrtoval hotel na Taboru. Naložba je bila ocenjena na pet milijonov evrov. V času, ko je že bila na pohodu globalna gospodarska kriza, mu ni uspelo zagotoviti vseh predvidenih sredstev, zato je iz hotela nastal študentski dom Quadro. Mlakar ga je prodal ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, danes ga upravljajo Študentski domovi Maribor. V objektu je obdržal gostinski lokal, v katerem se je začela pisati zgodba Tete Fride.

Deset let kasneje Mlakar spet gradi. Ob Dravi, na Limbuškem nabrežju, se dokončuje ambiciozen turistični resort z dvanajstimi glamping hiškami in 36 ležišči. Poimenoval ga je Čokoladna vas. Danes je tam še veliko gradbišče. A naložbenik, ki 1,4 milijona evrov vreden posel financira prek projektnega podjetja in z bančnimi posojili, je prepričan, da bodo v začetku septembra v njej že nastanili prve goste. Dnevni najem hiške bo stal od 190 evrov navzgor.

»Ali naj bo spuščen strop?« ga je med ogledom bodoče degustacijske sobe vprašal izvajalec. »Ne,« mu je odgovoril Mlakar. »Kje bodo tukaj vtičnice?« je zanimalo inštalaterja. »Treba je biti prisoten pri vsaki malenkosti, ne gre drugače,« nam razloži in razkaže bodoči čokoladni resort.

Savna in jacuzzipod drevesno krošnjo

Beseda glamping je okrajšava za glamorous camping, torej luksuzno kampiranje. Čokoladna vas, ki se razprostira na 3000 kvadratnih metrih neposredno ob trasi mednarodne Dravske kolesarske poti, bo glamurozna. Ne bo pa se v njej šotorilo. Inovativne lesene hiške, ki jih je projektiralo in sestavilo zagonsko podjetje Lushna, so klimatizirane, nekatere so na tleh, druge na visokih nosilcih. Vse imajo kopalnico in kuhinjsko nišo, v njih bo mogoče bivati skozi vse leto. Vas ima tudi savno z jacuzzijem, pod drevesno krošnjo seveda. In pod zemljo vkopano vinsko klet. Rdeča, oziroma temno rjava nit novega ponudnika turistično-nastanitvenih storitev bo, kot že rečeno, čokolada. V vse, od prehrane, pijače do kozmetike, bo Teta Frida vključila najbolj priljubljen izdelek iz kakava. Čokolada bo celo v zobni pasti.

Otvoritev Čokoladne vasi že tržijo globalno, z oglasi na družbenih omrežjih. Kakšne goste pričakujejo? »Tuje in domače,« odgovori Mlakar. Pa ne zgolj tistih, ki prikolesarijo mimo. »Teh je premalo za takšno naložbo.« No, seveda morajo imeti radi čokolado. Ne pa nujno. »Tudi slednji bodo preživeli,« se hahlja naložbenik.

Kdor se znajde, lahko gradi tik ob reki

Mariborsko jezero je nastalo z zajezitvijo reke Drave zaradi gradnje hidroelektrarne Mariborski otok. Danes je kot krajinski park zaščiteno pod Naturo 2000. Gradnja novih objektov je tam zelo omejena. Ni pa nemogoča. Na lokaciji propadle stare čolnarne v neposredni bližini Čokoladne vasi si je Marko Kolbl, lastnik družbe Europlakat, leta 2013 uredil luksuzno domovanje z »zasebno« obalo. V osrčju krajinskega parka ob reki je zgradil štiri milijone evrov vredno vilo. Tudi Mlakar je znal izpolniti zahteve za gradnjo na območju Nature 2000. Nekaj je olajšala okoliščina, da je vas okolju prijazna, objekti so montažni in jih je teoretično mogoče podreti in odstraniti v manj kot mesecu dni. »Približno leto dni je trajalo, da smo uskladili zastarele prostorske načrte. Nekateri so nekaj dovoljevali, drugi prepovedovali,« se spominja. Ključna omejitev je ta, da niso smeli graditi v 15-metrskem obalnem pasu. Bodoči bazen, namenjen glamperjem, je nesporno bliže rečni strugi. Vendar naj ne bi bil sporen, ker je tam nekoč menda že bil bazen in gre formalno za nadomestno gradnjo.

Namerava svoj turistični projekt v bodoče razširiti tudi na reko? »Ne. V Sloveniji imamo življenjske zakone in krasne uradnike. Nisem še naletel na takšnega, ki ti ne bi hotel pomagati,« je sarkastično odgovoril.