Ta teden ga je dočakal, japonske oblasti so dovolile, da Nakauchi v živalske zarodke vsadi človeške celice s ciljem, da bi lahko nekega dne na ta način pridobili organe, ki bi jih lahko presadili v ljudi. To sicer že počnejo v nekaterih drugih državah. V ZDA so tako človeške celice vsadili v zarodke svinj in ovac, vendar tam zakonodaja prepoveduje, da bi se takšni zarodki tudi rodili. Prav to naj bi bilo na Japonskem po novem mogoče. Doslej so v tej državi tovrstne poskuse dovolili le do dveh tednov starosti zarodka, njegova presaditev v maternico živali pa je bila prepovedana. Toda spomladi leta 2019 je japonsko ministrstvo za znanost objavilo, da namerava dosedanje omejitve odpraviti. Nakauchijev raziskovalni projekt je prvi te vrste, ki ga je komite strokovnjakov japonske vlade odobril. Njegova ekipa načrtuje, da bo miši in podgane gensko tako spremenila, da ne bodo mogle razviti trebušne slinavke. V naslednjem koraku naj bi takšnim zarodkom vsadili umetno reprogramirane matične celice, ki se lahko razvijejo v vse tipe celic. Iz njih naj bi se potem v živalih razvila trebušna slinavka. Podoben eksperiment je Nakauchiju in njegovim kolegom že uspel leta 2017, ko so po enakem principu podganji zarodki razvili trebušno slinavko iz mišjih matičnih celic. Ta organ so nato presadili v miš z diabetesom. Znanstveniki so poročali, da je organ deloval in da je miš ozdravela. S človeškimi matičnimi celicami je zadeva precej bolj zapletena, genska razlika med človekom in podgano je precej večja kot med podgano in mišjo. Hkrati se ob tem odpira vrsta etičnih vprašanj.

Hiromitsu Nakauchi Stanford Tokio matične celice živalski zarodki presaditve organov poskusi ljudje v objektivu