Jutro po krvavem pomoru je bilo v zagrebškem predelu Kajzerica v bližini Jaruna presenetljivo mirno in tiho. Lokalni prebivalci so v šoku opazovali kriminaliste, ki so v Ulici Radoslava Cimermana preiskovali kraj zločina, kjer je bilo le nekaj ur prej umorjenih šest ljudi. Pod streli domnevno ljubosumnega zaročenca ene od sester je izginila vsa družina. »Oba s soprogo sva v šoku. Tragedija je že, če umre en človek, to pa je povsem neopisljivo,« kar ni mogel priti k sebi eden od sosedov. »Vračal sem se iz centra in videl, da je ulica polna policije. O takih rečeh beremo v novicah iz tujine, pri nas jih nismo vajeni,« je večerno dogajanje opisal drugi. »Prišel naj bi s kalašnikovko in vse pobil. To je grozovito. Poglejte, tresem se, odkar sem izvedela,« je za medije pretreseno spregovorila tretja.
Počil mu je film
Šestintridesetletni moški – po poročanju hrvaških medijev gre za v Vukovarju rojenega taksista Igorja Nađa – je v četrtek okoli pol desete ure zvečer v hiši družine Tojagić, kjer je od leta 2017 živel tudi sam, začel streljati. Zvoki nabojev so se pomešali z nečloveškimi kriki. »Bil sem na balkonu, ko sem slišal strele. Ni šlo za rafal, ampak za posamezne poke. Sledili so kriki,« je povedala ena od prič. Pred hišo je Nađ umoril skoraj 35 let staro zaročenko Majo in njenega desetletnega sina, njeno sestro Josipo in mamo Filjko. V hiši je ubil še očeta Dragomirja in Josipinega partnerja Davorja. Krvavi masaker je brez praske preživel samo dva meseca in pol star dojenček, ki se je Igorju in Maji rodil maja. Večkratni morilec je s kraja zločina pobegnil. Policija se je nemudoma pognala za njim, zaprla dele prestolnice in v križišča postavila policiste v polni bojni opremi. V preiskavi so sodelovale vse zagrebške sile, mediji poročajo o pravem filmskem pregonu. V petek okoli pol četrte ure zjutraj so ga izsledili nekaj kilometrov stran v naselju Brezovica, a aretacije ob koncu svojih dejanj Nađ očitno ni imel v načrtu. Pred prijetjem je naredil samomor.
Policija motiva uradno ni potrdila, se pa šušlja, da je šlo za ljubosumje. Maja in Igor sta se spoznala v masažnem salonu, kjer je ona delala. Kmalu sta postala par. »Maja je bila v redu punca in kolegica. Bila je ločena, imela je otroka, ki ji je pomenil vse na svetu. Igor je bil vpleten v posle z mamili, vem, da je prodajal droge. Maja se ni nikoli pritoževala čez njega, a sta res takrat šele začela hoditi. Kaj se je dogajalo potem, ne vem, ker sva izgubili stik,« je za Vijesti povedala njena nekdanja sodelavka. Nekateri mediji poročajo, da sta bila Igor in Maja še vedno zaročena, drugi, da sta se razšla. Glede na krvavi zaključek njune ljubezenske zgodbe so morda bolj verjetne navedbe drugih.
Za Jutarnji list se je oglasil Igorjev znanec. »Vedno je živel na robu zakona. Sinoči mu je iz nekega razloga očitno počil film, z družino je večkrat prišel v konflikt,« je znal povedati. Pred vojno je s svojo družino pobegnil iz Vukovarja, kamor se je brat kasneje vrnil. Po njegovem pripovedovanju sta oče in mama brata zapustila in ju pustila, da se v življenju borita sama. Po navedbah načelnika zagrebške policije Marka Rašića morilca v preteklosti niso obravnavali zaradi nasilja v družini, pred tremi leti so ga le popisali zaradi kršenja javnega reda in miru.
O »pošasti« na Hrvaškem tudi v tujini
O »pošasti« iz Zagreba so se razpisali tudi tuji mediji, vse od Azije do ZDA. Krvavi pokol je namreč ne samo eden najhujših tovrstnih zločinov na Hrvaškem v zadnjih 20 letih, temveč tudi v Evropi. »V tridesetletni karieri nisem videl ničesar podobnega,« je za Večernji list komentiral eden od inšpektorjev, ki so ponoči patruljirali po hrvaški prestolnici.
Lokalni mediji izpostavljajo še nekaj primerov umorov, ki so ne tako dolgo tega pretresli Hrvaško: leta 2002 je Branko Crnčki, sicer psihični bolnik, s kalašnikovko umoril štiri sosede, ranil pa desetletnika; leta 2007 je 21-letni Ivan Dvorski, znan tudi kot Psiho, med poskusom ropa ubil tri ljudi, da bi prikril zločin, je stanovanje zažgal. Trikratni umor je leto pred tem iz ljubosumja zagrešil Nenad Popović, ki se je nad žrtve spravil s puško, bombo in pištolo. Istega leta so bile zaradi prepira o glasbi v nekem lokalu ubite prav tako tri osebe, 39-letni upokojeni policist, ki je trpel za posttravmatskim sindromom, pa je leta 2005 zaradi grožnje z ločitvijo ubil ženo in njeni prijateljici. Za enega najhujših tovrstnih zločinov še vedno velja trikratni umor iz leta 1998, ko je Mato Oraškić med ločitvenim postopkom na zagrebškem sodišču potegnil pištolo, ubil 26-letno ženo, njeno odvetnico in še tretjo žensko. Po pokolu je hladnokrvno zapustil dvorano, si opral roke in se odpeljal proti Sloveniji. Prijeli so ga na meji.
