Ker orjaška in kanadska zlata rozga cvetita od julija do oktobra, je na območjih, kjer še nista zacveteli, skrajni čas za košnjo in posledično preprečitev, da bi se ti invazivni rastlini poleg podzemnih korenik razširjali še s semeni, so sporočili z ljubljanske mestne občine. Na območjih, kjer invazivki že cvetita, pa je treba cvetoče in podzemne dele rastlin skrbno ločiti od stebel, dodajajo v javnem podjetju VOKA Snaga.
Občanom, ki na svojih površinah opazijo orjaško in kanadsko zlato rozgo, še svetujejo, da posamične rastline ročno izkopljejo in pri tem pazijo, da odstranijo tudi vse podzemne dele. Širjenje manjših sestojev lahko omejijo tudi s košnjo ali odstranjevanjem rastlin še pred cvetenjem. Tako preprečijo vnašanje novih semen v talno zalogo semen in s tem kalitev novih rastlin. S pogosto košnjo namreč sčasoma izčrpamo zaloge hranil v korenikah in rastline počasi propadejo.
Z invazivkami na Povšetovo
Občani lahko odstranjene rastline oddajo v začasnem zbirnem centru podjetja VOKA Snaga v Povšetovi ulici. V zabojnik z napisom Kanadska in orjaška zlata rozga lahko odložijo sveža stebla z listi ali brez listov, nabrana od julija do oktobra, ter suha stebla brez listov, nabrana od novembra do marca. V zabojnik za zeleni odrez sodijo pokošena stebla mladih rastlin, nabrana od marca do junija, in ločeno zbrani listi zlate rozge, medtem ko lahko v zabojnik za invazivne rastline odložijo podzemne dele, socvetja in plodove. Necvetoče nadzemne poganjke lahko občani kompostirajo tudi v domačem kompostniku.
Posebno zbirno mesto za invazivne rastline so v javnem podjetju uredili septembra 2018 v okviru projekta APPLAUSE, katerega rdeča nit je ozaveščanje občanov o invazivnih vrstah, pravilnem ravnanju z njimi ter njihovi morebitni uporabnosti. Na Povšetovi zbirajo odstranjen rastlinski material enajstih invazivnih tujerodnih vrst, ob že omenjeni orjaški in kanadski zlati rozgi imajo svoje zabojnike tudi japonski in češki dresnik, thunbergov češmin, sivi dren in žlezava nedotika, v skupnem zabojniku za invazivke pa zbirajo navadno amorfo, davidovo budlejo, lovorikovec in maackovo kosteničevje.
Več kot 240 kilogramov rozge
Zbrane dele invazivnih rastlin v sklopu projekta APPLAUSE predelajo in uporabijo. Iz stebel japonskega in češkega dresnika, orjaške in kanadske zlate rozge ter lesa robinije denimo ročno izdelujejo papir, iz invazivnih rastlin pa med drugim pridelujejo tudi barvila za barvanje tekstila in lesne izdelke. »Preučili bomo tudi insekticidno (proti žuželkam), fungicidno (proti plesnim), akaricidno (proti pršicam), limacidno (proti polžem) in herbicidno (proti plevelom) delovanje osmih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst,« je v imenu podjetja VOKA Snaga napovedala Nina Sankovič.
Od vzpostavitve zbirnega centra za invazivne rastline so v podjetju zbrali največ japonskega dresnika, kar 600 kilogramov, najmanj pa sivega drena, thunbergovega češmina, navadne amorfe in lovorikovca. V prvi polovici letošnjega leta so občani v zabojnik odložili tudi že 240 kilogramov kanadske in orjaške zlate rozge. »Občani marsikatere rastline ne poznajo, kar je tudi razlog, da nekaterih invazivnih rastlin ne odstranjujejo ali pa po odstranjevanju zanje neustrezno poskrbijo,« je razlog za različne količine zbranih invazivk navedla Sankovičeva.
