Gibanje petih zvezd je moralo popustiti in dovoliti nadaljevanje gradnje predora na hitri železniški progi Torino–Lyon. Udarec za stranko je toliko hujši, ker je s 35 odstotki poslancev in senatorjev v parlamentu kapitulirala pred Ligo, ki jih ima dvakrat manj. Odločitev je padla minuli teden na pogovorih voditeljev obeh strank na štiri oči, tako da je Rim dal zeleno luč zadnji trenutek, v petek zvečer, in sicer na zelo diskreten način s podpisom odgovornega inženirja ter brez podpisa ministra za transport in infrastrukturo Danila Toninellija, ki prihaja iz Petih zvezd in ki je projektu vedno nasprotoval. Zadnji trenutek zato, ker se je v petek zvečer iztekel rok za evropska sredstva za hitro železnico Torino–Lyon.
Že od svojega nastanka junija lani italijanska vlada nikakor ne pride do dogovora o tem projektu, zato je do zadnjega trenutka odlašala z odločitvijo. Sam premier Giuseppe Conte, ki se ima za položaj zahvaliti predvsem Gibanju petih zvezd, pa se je prejšnji teden obrnil proti stranki z izjavo, da »bi bilo dražje prekiniti projekt, kot pa ga končati«. Po njegovih besedah odločitev Evropske unije, da projekt podpre v višini do 55 odstotkov njegove vrednosti, pomeni veliko spremembo v dosedanjih izračunih in »upravičuje takšen obrat«. A najbrž gre bolj za to, da bi Liga po zadnjih anketah dobila 38 odstotkov glasov, Pet zvezd pa samo še 17 odstotkov.
Karavana gre dalje…
Na vsak način so v Petih zvezdah besni. A več od glasnih protestov niso sposobni. V Ligi torej lahko rečejo »psi lajajo, karavana gre dalje«. Gibanje petih zvezd je tako oslabelo, da ne more več vplivati na vlado, v kateri sodeluje. Vse več strankinih poslancev in senatorjev glasno nasprotuje političnim usmeritvam vodje stranke Luigija Di Maia. A vodstvo stranke dobro ve, da jih na naslednjih volitvah čaka hud poraz. Če hočejo torej vsaj še nekaj mesecev ostati na oblasti, nimajo druge izbire, kot da popuščajo voditelju Lige Matteu Salviniju.
Za Gibanje petih zvezd je ta 20 milijard evrov vreden projekt hitre železnice in predora pod Alpami simbol nekoristnih velikih javnih del, s katerimi bogatijo avtorji študij in podkupljene politične stranke. Nasploh je Gibanje petih zvezd še nedavno v imenu varovanja okolja zagovarjalo upočasnjevanje gospodarske rasti, s konceptom, ki je blizu Rousseaujevemu »nazaj k naravi«, pa se ne skladajo niti velika infrastrukturna dela. Zato so voditelji Petih zvezd na območju Torina pozvali k uporu proti Di Maiu in odstopu od povezav z Ligo. Še prejšnji četrtek pa se je Di Maio celo uro na štiri oči pogovarjal s Salvinijem. Dogovorila sta se, da bosta še naprej sodelovala. Na pogovore, ki so odločali o nadaljnji usodi vlade, pa nista povabila premierja Conteja, tudi zato ne, da si ne bi začel domišljati, da on vodi vlado.
A koalicija bo težko zdržala. Za zdaj lahko govorimo le o poletnem premirju. Na vsak način bi razpad vlade pripeljal do novih volitev. Najbrž bo Salvini, ki ima vse več podpore, določil, kdaj se bo to zgodilo. Morda bo še počakal, da se približa absolutni večini. Salvini pravzaprav nima razlogov za razpad vlade, če bo Di Maio še naprej popuščal. V Lombardiji in Benečiji, kjer ima že več kot 50-odstotno podporo, bi tako lahko dosegel večjo avtonomijo v davčni politiki. Morda lahko uspešno zahteva tudi odstavitev ministra za transport Toninellija.
Salvinijeva moč je že tako velika, da je sredi julija na sestanku notranjega ministrstva razpravljal o proračunu za prihodnje leto, kot da premier in finančni minister ne bi obstajala. Tudi objava tonskih zapisov pred tremi tedni, na katerih se trije njegovi odposlanci pogovarjajo s tremi ruskimi poslovneži v Moskvi o financiranju Lige, ni oslabila Salvinija, čeprav je zadeva podobna tisti, zaradi katere se je maja končala politična kariera avstrijskega skrajnega desničarja Heinz-Christiana Stracheja. Najbolj glasen v tem pogovoru v Moskvi, ki je potekal oktobra lani, je bil Gianluigi Savoini, eden Salvinijevih najtesnejših sodelavcev. A za volilce Lige je zadostovalo Salvinijevo zanikanje, da bi od Rusije vzel »en sam rubelj, dolar, evro ali liter vodke«. Di Maio je sprva zahteval parlamentarno preiskavo, a zahtevo kmalu umaknil, saj bi razpad vlade pripeljal do predčasnih volitev in verjetno hudega poraza Petih zvezd. Poleg tega strankina pravila prepovedujejo dva zaporedna mandata in Di Maio ne bi mogel več kandidirati na volitvah.
