Prve verze je Sergej Harlamov zapisal in objavil v osnovnošolskih letih, ki jih je preživel na Ptuju. Kot pravi, je k začetkom pesnikovanja bolj kot kak trenutek zavedanja poslanstva botrovalo določeno »stanje zamaknjenosti«, ki ga je v ruralnem okolju premaknilo v ustvarjalnost. »Takrat je bilo moje početje laboratorij za pripovedovanje zgodb, za vajo v domišljiji, brez nekega cilja in stremljenja h končnemu rezultatu.« Danes živi v Ljubljani, kjer je diplomiral iz sociologije in primerjalne književnosti, za ustvarjanje pa bolj kot zamaknjenost potrebuje čas in zbranost.

Ob dveh izdanih pesniških zbirkah so bile njegove pesmi objavljene na več platformah ter prevedene v srbščino in madžarščino, v pripravi je tudi nemški prevod. Pred dvema letoma je na festivalu Ignor predstavil projekt Hypomnemata, ki je le vzorec širše pesniške zbirke, za katero verjame, da bi lahko naslednja pristala na knjižnih policah. Letos je v Reviji Apokalipsa objavil svojo prvo kratko zgodbo in kot pravi, je pisanje kratke proze tisto, kar ga vedno bolj mami.

Smoter svojega ustvarjanja Harlamov ponazori s primerom dogodka, kot je pogreb. Na njem se namreč ponavljajo vnaprej določeni ritmi in fraze s čustvenim nabojem, ki vplivajo na doživljanje prisotnih, tudi če v ta ritual ne verjamejo. »Kar pa mene zanima, je vsa inscenacija okrog tega pogreba. Moj načrt ali želja je, da bi popisal zunanje robove in okoliščine za možnost čutenja in čustvovanja. Nočem biti govorec na pogrebih,« zatrdi, medtem ko z vžigalnikom ponovno oživlja zvito cigareto.

Raje kot naziv pesnika si Harlamov reče pezdnik, s čimer se želi ogniti romantizirani in velepomembni vlogi poetov. »Pezdnik naznačuje bolj distanciran odnos do pesništva, kulture in vseh teh velikih pojmov, ob katerih večina slovenskih kulturnikov skače, kot da bi jih prijela božjast ob vsakem 8. februarju,« ležerno pojasni s prepoznavnim ptujskim naglasom.

Od metafor k dobesednosti

Če je svoj prvenec označil za temni modernizem, bi upovedovanju v Mnogoboju mitologij rekel teorija-poezija, ki – kot v filozofiji – skozi literarno delo preizkuša določene teze in koncepte. Medtem ko so bili Jedci polni metafor, slikanja podob, je izražanje v Mnogoboju lakonsko in bolj osredotočeno na odnose med besedami. Harlamov se v zbirki igra z dobesednostjo besed, kar je izrecno vidno v ciklu Ekonomična poezija. V prvi pripadni pesmi zapiše: »Spontana astrologija kadrovskega menedžmenta – kje se vidite v naslednjih petih letih – tu kjer imam oči.«

Harlamov v pesmih Mnogoboja z mero humorja in občasnimi omembami zgodovinskih osebnosti, dogodkov ali glasbenih besedil znotraj vsakdanjega govora odkriva poetične plasti in izziva pomene, ki so nam sicer pogosto samoumevni. »Bolj me zanima preizpraševanje o jeziku, kot pa o tem, kdo naj bo bralec in o čem naj misli, razen, da naj misli poezijo, ki jo bere ali pa piše,« doda.