Dan Coats, zadolžen za usklajevanje dela sedemnajstih ameriških obveščevalnih agencij, zapušča direktorski položaj sredi avgusta, ni pa še jasno, ali bo do senatne potrditve njegovega naslednika začasno naloge prevzela sedanja Coatsova namestnica Sue Gordon. Donald Trump je ob nedeljski objavi odstopa še enega od najvišjih vladnih uslužbencev, ki se je od imenovanja maja 2017 nekajkrat izpostavil z drugačnimi ocenami od predsednika, namreč dejal, da bo vršilca dolžnosti imenoval »v kratkem«. Je pa že predlagal Coatsovega naslednika, republikanskega kongresnika Johna Ratcliffa, ki mu bo zagotovo bolj lojalen, kar se je nazadnje pokazalo ob kongresnem zaslišanju posebnega preiskovalca ruske afere Roberta Muellerja. V odboru za pravosodje je postavljal pod vprašaj legitimnost njegovega poročila in hkrati zahteval preiskavo o potencialnih kaznivih dejanjih Obamove administracije v odzivih na rusko vmešavanje v ameriško predvolilno kampanjo leta 2016.
Zavrnjeno politiziranje
Coats je sedmi direktor krovne vladne službe, ustanovljene po terorističnih napadih na ZDA leta 2001 zaradi neusklajenosti nacionalnih obveščevalnih agencij pri njihovem delu. Velja za enega zadnjih članov Trumpove administracije z zavidljivo kilometrino pri poznavanju zunanje politike in vprašanj nacionalne varnosti, dolgim kongresnim stažem, najprej v predstavniškem domu in nato v senatu, vmes je bil veleposlanik v Nemčiji. Po zavidljivi potrditvi za direktorja v strankarsko razdeljenem senatu s 85 glasovi »za« in le 12 »proti« je dal jasno vedeti, da bo operiral z dejstvi brez politiziranja, Trumpa pa takoj zavrnil, ko je od njega zahteval potrditev, da nima nič z ruskim vpletanjem v predsedniške volitve. Coats je o tej zavrnitvi pričal Muellerjevim preiskovalcem in dejal, da njegov urad ni imel nič s preiskavo, sam pa političnih izjav ni hotel dajati. Da ga bo zaradi javnih nestrinjanj glede nekaterih obveščevalnih ocen predsednik odslovil, se je na veliko govorilo že lani poleti, ko je Trump na srečanju z ruskim predsednikom v Helsinkih zaletavo pripomnil, da bolj zaupa Rusu kot svojim obveščevalnim službam, in požel val očitkov na domačih tleh. Še posebej pa je takrat odmevala v medijih Coatsova reakcija med pogovorom v živo na NBC, v katerem mu je voditeljica Andrea Mitchell prenesla svežo novico, da je Trump povabil Putina v Washington. »No, to pa je nekaj posebnega,« se je direktor obveščevalcev prijel za glavo, kasneje pa je svojo spontano reakcijo označil za »nerodno«, se zanjo opravičil in medijem očital, da so vse skupaj po svoje razlagali. Do Putinovega obiska (še) ni prišlo, Coats pa se zdaj poslavlja, potem ko s Trumpom nista enako sprejela lanskega decembrskega odstopa obrambnega ministra Jamesa Mattisa iz protesta proti Trumpovemu nameravanemu umiku vojske iz Sirije (ki se prav tako ni zgodil), še bolj pa je predsedniku stopil na žulj, ko je februarja letos v kongresu zagotavljal, da se Severna Koreja ne bo odpovedala jedrskemu orožju ne glede na to, kaj pravi predsednik. Zaradi Coatsovega neodvisnega ravnanja njegov odstop obžalujejo demokrati pa tudi nekateri republikanci, med njimi vodja senatne večine Mitch McConnell.
Bivši zvezni tožilec Ratcliffe je bil že večkrat omenjan kot kandidat za najvišje položaje v administraciji, tudi ob lanski menjavi pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa. Sam je sedanjo Trumpovo nominacijo sprejel z »globoko hvaležnostjo«, vprašanje pa je, kako bo sprejeta v senatu.
