Z njo je odpravilo odločitev sodnika iz Oaklanda in prizivnega sodišča iz San Francisca o zamrznitvi 2,5 milijarde dolarjev, ki jih je Trumpova vlada nameravala iz proračuna Pentagona uporabiti za utrditev mejne ograje v Kaliforniji, Arizoni, Teksasu in Novi Mehiki.
Zvezni sodnik v Oaklandu je po tožbi Ameriške zveze za državljanske svoboščine (ACLU), okoljevarstvene organizacije Sierra Club in koalicije skupnosti ob južni meji blokiral nameravano črpanje sredstev Pentagona za postavitev ograje, ki jo Trump imenuje zid, dokler ne sprejme odločitve o tožbi. Trumpova vlada se je pritožila, prizivno sodišče je dalo prav tožnikom, vrhovno sodišče pa sedaj Trumpu.
Trump je maja dejal, da želi za postavitev zidu na meji osem milijard dolarjev, kongres pa mu je odobril le 1,4 milijarde. Pred tem je že razglasil izredne razmere, da bi lahko vzel sredstva iz drugih proračunskih postavk, med drugim Pentagona.
Odločitev vrhovnega sodišča sedaj pomeni, da lahko Trump Pentagonu vzame 2,5 milijarde dolarjev, dokler se nižja sodišča ne izjasnijo o tožbi.
Trump je zadovoljno tvitnil, da gre za veliko zmago za zid in veliko zmago za varnost na meji ter vladavino prava. Vrhovno sodišče sicer ni odločalo ali lahko predsednik nenamensko porablja potrjena proračunska sredstva. Demokrati trdijo, da o tem odloča kongres, Trump trdi, da odloča on sam, vrhovno sodišče pa bo reklo svoje. Vendar pa kaže, da bodo konservativni sodniki, ki imajo večino, na njegovi strani.
Gvatemala z ZDA podpisala dogovor o prosilcih za azil
Trump je v petek sporočil, da je Gvatemala podpisala sporazum z ZDA o varni tretji državi, kar pomeni, da morajo migranti, ki potujejo čez Gvatemalo v ZDA, za azil zaprositi v Gvatemali. Migranti iz Hondurasa in Salvadorja ter od drugod bodo tako ostali v breme Gvatemali.
Trump se je pred kratkim odločil, da njegova vlada več ne bo sprejemala migrantov, ki želijo azil, če potujejo do ZDA preko varne tretje države. Mehika takšnega sporazuma z ZDA noče sprejeti, Trump pa je z grožnjo uvedbe carin in drugih sankcij vanj prisilil Gvatemalo, čeprav je tamkajšnje ustavno sodišče vladi tak sporazum z ZDA prepovedalo brez odobritve kongresa.
Migrantske poti gredo v zadnjem času iz Salvadorja in Hondurasa preko Gvatemale in Mehike do ZDA. Od vseh aretiranih migrantov na meji med ZDA in Mehiko je bilo 34 odstotkov Gvatemalcev, ki prav tako kot tisti iz Hondurasa in Salvadorja trdijo, da bežijo iz domovine zaradi nasilja uličnih tolp, revščine in pomanjkanja zaposlitve.
Gvatemala torej ni »varna tretja država«, ampak Trump je njeno vlado z grožnjami prisilil v podpis sporazuma. Gvatemalski predsednik Jimmy Morales je sporočil, da se s sporazumom izogibajo drastičnim sankcijam, ki bi hudo prizadele ekonomijo države, kot je obdavčitev denarja, ki ga v ZDA živeči Gvatemalci pošiljajo revnim sorodnikom domov.
Gvatemala je od Trumpa v zameno za podpis sporazuma dobila povečano število vizumov za začasne kmetijske delavce. Ministrstvo za delo Gvatemale je napovedalo, da bo v naslednjih dneh začelo izdajati delovne vizume, s katerimi bodo Gvatemalci zakonito potovali v ZDA in ne bodo žrtve kriminalnih organizacij.
