Dvaindvajsetletni Egan Bergal je zmagovalec kolesarske dirke Tour de France, najprestižnejše etapne dirke na svetu. Kolumbijec je v soboto na skrajšani etapi do smučarskega središča Val Thorens brez težav ubranil rumeno majico, ki jo je prvič v življenju oblekel dan prej, včeraj zvečer pa jo je varno pripeljal do Pariza. »Potreboval bom nekaj časa, da dojamem, saj sem kot prvi Kolumbijec zmagal na Touru. Nepredstavljivo,« je Egan Bernal podoživljal največji uspeh v karieri in enega največjih v zgodovini kolumbijskega športa. Ne samo da je Tour de France osvojil kot najmlajši kolesar v konkurenci, je tudi najmlajši zmagovalec največje dirke na svetu v modernem času. »Kakšen kolesar! Prva od številnih zmag! Pri zgolj 22 letih je srčen, prijazen in čudovit človek. Čeprav je del mene želel zmago, mu jo od srca privoščim,« se je Bergalu priklonil enajst let starejši lanski zmagovalec Geraint Thomas, mentor iz zasedbe Ineos (nekdanji Sky), ki je sedmič v osmih letih pod Slavolok zmage pripeljala velikega zmagovalca.
Bernal je moč pred tremi leti kazal tudi v Sloveniji
Egan Bernal ni del produkta Sky, kot so bili Wiggins, Froome, Thomas. Je predvsem čudež narave. Na gorskem kolesu je v letih 2014 in 2015 osvojil dve mladinski kolajni na svetovnem prvenstvu v olimpijskem krosu. Že to, da prihaja iz dežele z manj tradicije uspehov v tej disciplini, je nakazovalo na poseben potencial. »Moja strast je, da iščem nadpovprečne fante visoko v gorah,« je bil leta 2016 ponosen 70-letni Gianni Savio, ko ga je zvabil v italijansko cestno ekipo Androni Giocattoli, znano po talentih z južnoameriške celine. Zelo hitro so tudi slovenski kolesarji spoznali, da gre morda za največje odkritje, ki lahko preseže tudi Quintano, Urana, Chavesa, Lopeza, Henaoa in druge kolumbijske kolesarske kondorje. Domnu Novaku je pred tremi sezonami na ugledni spomladanski večdnevni spominski dirki Coppi & Bartali za vsega štiri sekunde odpeljal belo majico najboljšega mladega kolesarja. Že junija istega leta je prišel tudi na slovenski Tour, končal v mednarodni zasedbi na četrtem mestu, tik pred najboljšim Slovencem Juretom Golčerjem. Na slovenskih cestah ga je tedaj imela priložnost spoznati tudi ekipa Sky, njihov up Gianni Moscon je ostal pod Bernalom na razglasitvi najboljšega mladega v Novem mestu.
V naslednjem letu skoraj ni bilo dirke, kjer ne bi nosil bele majice najboljšega mladega kolesarja, le Gianni Savio ga v Slovenijo ni poslal. Avgusta je dobil še prestižni Tour d'Avenir. V ozadju se je bila bitka zanj med elitnimi ekipami. Sloves o rekordnem testiranju maksimalne porabe kisika (blizu 90 ml/kg) je potrdila potencial nebeških razsežnosti. Sky kot najbogatejša ekipa je bil tudi najprepričljivejši pri prepričevanju Giannija Savia, da mu kljub triletni pogodbi dovoli nebeški dres. Korak k zvezdam je nadaljeval brez nihanj. Aprila lani mu je bil na dirki po Romandiji kos le Primož Roglič. Nadaljeval je s slavjem po Kaliforniji, kjer mu je letos znova kot na d'Avenir po istih korakih sledil Tadej Pogačar. »Ni še zrel za Tour,« je lani izjavil Savio. V Skyu so bili drugačnega mnenja. V Franciji je bil v zadnjem tednu ob Primožu Rogliču zagotovo najmočnejši v gorah in kot pomočnik zmagovalca Gerainta Thomasa in tretjega Chrisa Frooma naredil odločilno delo. Tudi zato je Roglič ostal brez stopničk.
Nastop na Touru je bil zgolj rezervni scenarij
Že lani smo napovedali, da je le vprašanje časa, kdaj se bo začela doba Primoža Rogliča, Egana Bergala in Tadeja Pogačarja. Bernal je podobno kot Roglič letos najprej izbral italijanski Giro, a je dober teden pred začetkom na treningu grdo padel. Rezervni scenarij je bil nastop na Touru. Z zmago na junijski dirki po Švici je napovedal, da z njim ne bo šale. Le znotraj ekipe se je razumljivo sprijaznil z vlogo namestnika kapetana lanskega zmagovalca Gerainta Thomasa. Trinajst dni do kronometra v Pauu, kjer je bil le par sekund hitrejši od Mateja Mohoriča, je bil v Thomasovi senci.
Visoko v Pirenejih in Alpah pa so prišli njegovi dnevi. Vsako gorsko etapo je manjšal razliko, dokler niso zapeljali na Iseran, z 2751 metri najvišji vrh Toura. Simbolično se je tedaj izšlo vse. Do izraza je prišla moč »nebeške« zasedbe Ineosa, kapetan Geraint Thomas mu je odprl pot, odstopil je močni Thibaut Pinot in nepredvidljiva narava je skrajšala dan na točko njegovega vrhunca. »Nisem dobro razumel besed v angleščini, ko so želeli, naj se ustavimo. Šele v španščini sem razumel, kaj hočejo. Zdelo se mi je neverjetno,« je opisoval skrajšano etapo z Iserana, ko mu je v gorah z redkim kisikom trdoživi Julian Alaphilippe moral predati rumeno. Skrajšana sobotna etapa z vzponom iz Albertvilla v Val Thorens (60 km) mu pričakovano ni več skrajšala peruti. Dvaindvajsetletni kolumbijski kondor je zapisan v 106-letno zgodovino. Tudi Gianni Savio je jokal od ponosa.
