Na najbolj smrtonosni migracijski poti na svetu v Sredozemskem morju med obalama Afrike in Evropske unije se je v četrtek pripetila huda tragedija. Ko sta se nedaleč od libijske obale prevrnila dva lesena čolna z okoli 250 do 300 migranti, je za polovico pomoč prišla prepozno. Po ocenah visokega komisariata za begunce je utonilo med 115 in 150 migrantov. Libijska obalna straža, v kateri delujejo nekdanji tihotapci migrantov iz različnih libijskih milic, je skupaj z lokalnimi ribiči rešila 147 oseb, preostale pogrešajo. Do zadnje tragedije je letos v valovih Sredozemskega morja umrlo že 684 migrantov.
Pozivi k nujnemu ukrepanju EU
»Potrebujemo varne in zakonite poti za migrante in begunce. Vsak migrant, ki išče boljše življenje, si zasluži varnost in dostojanstvo,« je po četrtkovi tragediji dejal Antonio Guterres, generalni sekretar OZN. Visoki komisar za begunce OZN Fillipo Grandi je imel za EU podobno sporočilo. »Obnoviti je treba reševanje na morju, centre za pridržanje beguncev in migrantov v Libiji pa zapreti. Povečati moramo število zakonitih poti preseljevanja iz Libije. Vse to je treba storiti zdaj, sicer bo prepozno,« je zapisal.
Tudi v Evropski uniji obstaja precejšnje strinjanje, da je treba ukrepati, saj status quo ni več vzdržen. Vsaj del držav članic EU bi rad izboljšal razmere, ki jih je unija s svojo politiko zakrivila sama. Vendar pa se EU tudi v manjšem formatu »koalicije voljnih držav« po nedavnem sestanku pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu še ni sposobna sporazumeti o ključu razdeljevanja rešenih migrantov, kaj šele, da bi prenovila migracijsko in azilno politiko.
Ostra politika ni odvrnila migrantov
Odkar je pred letom dni italijanski notranji minister Matteo Salvini začel uresničevati svojo predvolilno napoved in oteževati delo nevladnim organizacijam, ki so v Sredozemskem morju reševale migrante, je tudi EU z opustitvijo reševalnih operacij v pomorski misiji Sophia sledila italijanskim željam. Salvini je trdil, da se brez reševalcev na morju migranti ne bodo odpravili na smrtonosno pot. A zadnja tragedija, ko na morju ni bilo nobene reševalne ladje, dokazuje, da za odločitev ljudi, da se odpravijo na beg v boljšo prihodnost, ni potreben tako imenovani vlečni faktor reševalcev. Tudi brez njih so pripravljeni tvegati svoja življenja.
Ostrejša protimigracijska politika Italije prispevala k spremembam migracijskih tokov. Spet se v večji meri uporablja zahodnosredozemska migracijska pot iz Maroka in Alžirije v Španijo. Potem ko je Italija zaprla svoja pristanišča za ladje nevladnih organizacij z rešenimi migranti, njihovo delo pa je poskušala kriminalizirati, je število prispelih migrantov na Apeninski polotok letos močno upadlo, že drugo leto zapored. Lani je po osrednji sredozemski poti v EU prispelo dobrih 23.000 ljudi, kar je predstavljalo 80-odstotni padec glede na predhodno leto. Te številke utegnejo biti letos še manjše. Do konca junija je na italijanske obale po podatkih Frontexa prispelo zgolj 3235 ljudi, večinoma Tunizijcev, Pakistancev, Alžircev, Sudancev in državljanov Slonokoščene obale.
Reševalci se vračajo, kazni povišujejo
Proti Sredozemskemu morju se spet odpravljata dve ladji človekoljubnih organizacij. SOS Mediterranee proti obalam Libije pošilja predelano reševalno ladjo Ocean Viking, ki je v Skandinavskem morju pomagala osebju naftnih ploščadi. Organizacija Sea Eye pa v južno Sredozemlje ponovno pošilja ladjo Alan Kurdi. Obema organizacijama grozijo gromozanske kazni za vplutje v italijanska pristanišča. Salvini jih je namreč s posebnim zakonom s 50.000 evrov povišal na milijon evrov. Ladje bo tudi lažje zapleniti. Zakon mora potrditi še italijanski senat. Poleg tega bo Italija libijski obalni straži za prestrezanje migrantov in vračanje na afriško celino namenila še več denarja, opreme in urjenja osebja.
Evropska politika se je na tragedijo pred libijsko obalo šibko odzvala. Po počitnicah bodo evropski voditelji voljnih držav v začetku septembra na Malti spet razpravljali o začasni rešitvi novega režima za rešene migrante.
