V prvem včerajšnjem napadu v Kabulu je bil tarča avtobus, drugi je bil pol ure pozneje v bližini. Za oba samomorilska napada je prevzela odgovornost Islamska država, za tretjega, ko je eden od samomorilskih napadalcev povzročil eksplozijo v konvoju tujih sil, pa talibani.
V sredo pa je v samomorilskem napadu v Kabulu taliban ubil hrvaškega vojaka, dva pa ranil, ko se je s trikolesnikom zaletel v oklepno vozilo in razstrelil. V Afganistanu deluje 99 hrvaških vojakov, ki svetujejo afganistanskim policistom. Slovenskih vojakov, ki delujejo v zahodnem Afganistanu kot vojaški inštruktorji, je v okviru leta 2014 začete akcije Odločna podpora trenutno osem, s sklepom vlade pa je odločeno, da v njihovi rotaciji sodeluje do deset pripadnikov slovenske vojske. Od leta 2004 do 2014 se jih je v okviru misije mednarodnih varnostnih sil ISAF v Afganistanu izmenjalo 1273.
Trump pred nerešljivo uganko
Čeprav se Američani že od julija lani v Katarju neposredno pogajajo z visokimi predstavniki talibanov, se nasilje nadaljuje, v zadnjih petih tednih celo stopnjuje. Talibani zahtevajo umik ameriških vojakov iz Afganistana, Američani pa od talibanov, da prenehajo z napadi. Vendar talibani premirje zavračajo in hočejo ponovno vzpostaviti islamistično državo, kakršni so vladali v letih 1996–2001, ko so sicer prinesli mir, a tako, da so sekali roke, kamenjali, deklicam onemogočali šolanje, prepovedali televizijo, kino, glasbo… Za Donalda Trumpa bi bil v letu pred predsedniškimi volitvami umik ameriških vojakov pomemben, saj je to obljubil pred zmago na volitvah novembra 2016. A če bo umik izvedel ob napadih talibanov, ki se v zadnjih tednih še stopnjujejo, bi to pomenilo ameriški poraz v Afganistanu.
Nasilje se v Afganistanu krepi tudi zaradi predsedniških volitev, ki so razpisane 28. septembra. V preteklosti so volitve redno zaznamovali krvavi atentati, saj so talibani in drugi skrajneži vedno poskušali destabilizirati krhko afganistansko demokracijo. Samo v četrtek je v napadu talibanov na vladno oporišče na severovzhodu Afganistana umrlo najmanj 35 vladnih policistov. Na vzhodu države pa je ob avtobusu, polnem svatov, ki so se peljali na poroko, eksplodirala bomba in ubila sedem ljudi.
Islamistični uporniki naj bi okrepili napade predvsem zato, da bi zaostrili pritisk na pogajanja v Dohi. V Beli hiši bi radi ameriško prisotnost v Afganistanu končali že avgusta in s tem 18-letno ameriško vojno v Afganistanu (ki pa je v vojnem stanju že 40 let). Glavni problem za Američane je, kako se umakniti, ne da bi Afganistan znova postal zavetje teroristov, kot sta Islamska država in Al Kaida. Vsekakor pa za mir ne bo dovolj sporazum med ZDA in talibani. Doseči bo treba tudi neki sporazum med talibani in versko bolj zmernimi Afganistanci, ki na primer zagovarjajo pravice žensk.
Pogajanja s talibani vprašljiva
Po načrtih ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea naj bi pogajanja med talibani in ZDA v naslednjih tednih prešla v pogajanja med talibani in vlado iz Kabula, s katero pa se islamisti doslej niso hoteli pogovarjati, ker so jo imeli za marionetni režim zahoda. V prvi polovici julija je v Dohi sicer prišlo do neuradnega dialoga obeh strani afganistanske državljanske vojne, ki sta obljubili zmanjšanje nasilja, a se to ni zgodilo. Zdaj pa bi lahko vse več nasilja in spopadov vodilo do čedalje bolj nespravljivih stališč vseh vpletenih strani.
