O prvem nastopu na teniškem turnirju v Portorožu po letu 2013.

Od mojega prvega in zadnjega nastopa v Portorožu je minilo že kar nekaj let. Če se prav spomnim, je bilo zelo vroče. Organizacija je bila zelo dobra in tudi drugi tekmovalci so uživali. Portorož je dobra priprava za nastop na US Opnu, kar je tudi eden od razlogov, da sem se odločil za udeležbo na njem.

O pripravljenosti pred turnirjem v Portorožu.

Vsak igralec se na turnirje pripravlja na svoj način. Sam začnem s pripravo vsaj kak teden prej, saj lahko hitro pride do poškodbe. Največ težav je predvsem z menjavo podlage. V Portorož si zato želim priti čim prej. Čeprav grem zdaj na krajši dopust, bom napravil vse, da bom pripravljen čim bolje. Vendar mislim, da ne bo težav. Verjamem, da bom do začetka turnirja več kot odlično pripravljen.

O vlogi prvega nosilca v Portorožu in pritisku igranja pred domačim občinstvom.

Dodaten pritisk je lahko le nekaj pozitivnega. V Portorož grem igrat svoj najboljši tenis in se čim bolje pripravit pred nastopom na US Opnu. Glede na trenutno formo mislim, da bom najboljši igralec, kar želim dokazati tudi z zmago na turnirju.

O nastopu na turnirju v Umagu.

Bilo je lepo igrati pred polnimi tribunami. Čeprav sem v četrtfinalu izgubil, je bila tekma zelo fizična in všečna za gledalce. Dvoboj z Dušanom Lajovićem sem želel čim prej končati, ga premagati v dveh nizih. A Dušan je v formi, igra zelo dober tenis in me je premagal, kar so številni tudi pričakovali.

O zapravljeni priložnosti po porazu v četrtfinalu Umaga.

Res je, da je veliko favoritov izpadlo, a tudi Dušan Lajović je izvrsten igralec. Morda sem res zapravil priložnost za prvo zmago na turnirju ATP, a imel sem tudi že lepše. Zagotovo si želim zmagati na enem od turnirjev ATP, saj potem pridobiš na samozavesti. Želja obstaja in mislim, da sem tega sposoben. Delam za to, vendar me velikokrat zaustavijo stvari, ki niso povezane s teniškim znanjem. To si želim popraviti. Vseeno mislim, da v Umagu le ni bilo tako, saj sem imel pet ali šest ur manj časa od Lajovića za pripravo na tekmo.

O obisku Luke Dončića v Umagu.

Po tekmi me je povabil na pijačo, a ko izgubiš, ti ni do tega. Raje sem bil v sobi in premleval stvari, ki so se zgodile med dvobojem z Lajovićem. Še enkrat sem si pogledal tekmo in videl, kje sem ga polomil. A to je dobra šola za naprej. Še naprej se učim in se poskušam izboljšati.

O igranju tenisa po tridesetem letu.

Ko sem imel 22 ali 23 let, sem govoril, da bom igral do 28., 29. leta, saj so igralci pri teh letih tudi končevali kariero. Zdaj se je vse spremenilo. Fizioterapija je na veliko višji ravni, igralci bolj pazijo nase, ekipe okoli njih pa so bolje usposobljene. Roger Federer bo avgusta dopolnil 38 let, a se po igrišču še vedno giblje kot v najboljših časih. Morda nekatere stvari počne še bolje kot v mlajših letih. Z njim sicer nisem nikoli treniral, a si lahko predstavljam, kakšen je njegov režim treningov. Ali bom jaz igral do 38. leta? Upam, da ne.