In ne samo to. Pitna voda je visoko na seznamu življenjskih dobrin, ki jih vsaka resna država močno ščiti tudi iz obrambnih vidikov. Tudi v Evropski uniji so to prepoznali in udejanjili z direktivo o kritični infrastrukturi. Mesta z več kot 100.000 prebivalci morajo svoje vire pitne vode proglasiti za kritično infrastrukturo, ki je še posebej varovana. Kanal s fekalijami čez pitno vodo pomeni nevarne snovi in visoko tveganje ter nož v hrbet obrambni sposobnosti mesta.
Nekateri poznavalci vojaških doktrin imenujejo načrte in prodor kanala C0 čez Hribarjevo bogastvo tudi diverzijo na pitno vodo Ljubljane, ki skoraj nemoteno poteka pred očmi vseh Ljubljančanov in državnih organov.
Tako je vrhovni poveljnik obrambnih sil Republike Slovenije Borut Pahor obmolknil in otrpnil, čeprav je bil že lani opozorjen na napad na pitno vodo Ljubljane. Za zdaj zmagujejo tisti, zbrani okrog kanala C0, ki skušajo vse postaviti pred izvršeno dejstvo. S kanalom so posegli celo na vojaško območje na Rojah, vpričo vrhovnega poveljnika obrambnih sil, ki morda sploh ne ve za to.
Podobno je otrpnila vlada Republike Slovenije z ministrstvom za okolje in prostor kot odgovornim za kritično infrastrukturo za pitno vodo, poleg obrambnega ministrstva in vrhovnega poveljnika obrambnih sil. Noben od teh ljubljanskega bazena s pitno vodo noče kljub opozorilom (civilna družba, odbora DZ) vpisati med kritično infrastrukturo, čeprav bi jo morali že zdavnaj. Ne glede na to pa rešitev obstaja, kot beremo, kanal je treba le preusmeriti na Celovško cesto.
Vsa čast poslancem in poslankam državnega zbora, ki so na sejah dveh odborov, in sicer na odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, in na odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, konec maja 2019 brez političnih delitev sprejeli vrsto obvezujočih sklepov, predvsem za ministrstvo za okolje in prostor, med drugim za ukrepe za zaščito kritične infrastrukture. Roki so bili 15-dnevni, danes se bližamo dvema mesecema, projekt kanal C0 gre naprej, države kakor da ni. Nič ne pomaga tudi najdba na terenu, kot poročajo poznavalci, na že položenih ceveh, da jih je začelo stiskati, razpirati, tudi pesek v kakšnem spoju že omogoča uhajanje v podtalnico po samo nekaj mesecih v zemlji, kje pa je še 30 let življenjske dobe kanala.
Tako obramba pitne vode sloni na najnižji strukturi, na kmetih, ki branijo svojo zemljo nad rezervoarjem s pitno vodo. Država je otrpnila, oblast je prevzel Kanal C0.
Mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana
