Znano je, da se je v preteklosti boril z rakom na mehurju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Li je znan kot eden glavnih snovalcev krvavega zatrtja množičnih prodemokratičnih demonstracij v kitajski prestolnici na Tiananmenu v noči s 3. na 4. junij leta 1989. Na vrhu komunističnega režima je bil več kot desetletje, do smrti pa ostal osovražen simbol represije režima.
Potem ko so množice delavcev in drugih pod vodstvom študentov vztrajale več tednov na Trgu nebeškega miru v Pekingu in zahtevali demokratične spremembe, je Li 20. maja 1989 razglasil vojno stanje. Dva tedna kasneje je vojska krvavo končala proteste. Število ubitih je še danes neznanka. Po uradnih podatkih kitajskih oblasti je bilo ubitih 241 ljudi, od tega 36 študentov, medtem ko oporečniki trdijo, da je bilo ubitih več tisoč ljudi.
Čeprav je bila odločitev o napotitvi vojske nad protestnike sprejeta kolektivno, imajo poznavalci Lija za odgovornega za krvavo zatrtje demonstracij. Kasneje je odločitev, da vojski dovolijo streljanje na protestnike, branil kot nujno. Leta 1994 je dejal, da bi se brez tega koraka »Kitajska soočila z razmerami, ki bi bile hujše od tistih v nekdanji Sovjetski zvezi ali Vzhodni Evropi«.
Bil je drugi človek komunistične partije
Kitajske oblasti sicer še vedno vztrajajo, da so protesti leta 1989 ogrozili vladavino komunistične partije in jih je bilo treba zatreti, da bi ohranili politično stabilnost in gospodarske reforme.
Li je bil premier med letoma 1987 in 1998, nato pa do leta 2003 predsednik vsekitajskega ljudskega kongresa. V 90. letih prejšnjega stoletja je bil drugi človek Kitajske komunistične partije za takratnim kitajskim predsednikom Jiang Zeminom.
Otroštvo je preživel v senci Zhou Enlaija, prvega kitajskega premierja, ki je bil na položaju skoraj tri desetletja in ob Mao Zedongu eden od vodij kitajske komunistične revolucije. Kot še navaja AFP, se je Li rodil leta 1928 v provinci Sečuan, po smrti njegovega očeta leta 1931, ki so ga razglasili za mučenika revolucije, pa ga je kot triletnega posvojil Zhou.
Li, ki sodi v mlajšo generacijo kitajskih voditeljev, ki niso sodelovali v revoluciji, je sicer v svoji biografiji leta 2014 zanikal, da bi ga Zhou posvojil. Pojasnil je, da so otroci mučenikov in drugih zaslužnih komunistov Zhouja in njegovo soprogo klicali »stric in teta«. Je pa užival privilegiran status, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
