V kostanjeviški Galeriji Božidarja Jakca še niso dobro končali mednarodnega simpozija kiparjev Forma Viva, že pripravljajo nov veliki projekt – 4. oktobra bodo odprli pregledno razstavo slikarja in grafika Nandeta Vidmarja (1899–1981), ki je kljub svoji zelo vsestranski osebnosti ostal širši publiki neznan. Ob 120-letnici rojstva ga zato želijo celoviteje prestaviti, pojasnjuje direktor galerije Goran Milovanović. Poleg grafik in risb nameravajo predstaviti predvsem barvita slikarska dela, ki so nastajala do leta 1971, ko je prenehal slikati. »A najbolj skrivnosten ostaja opus izpred druge svetovne vojne, saj se je za mnogimi slikami iz ustvarjalčevega zgodnjega in zrelega obdobja porazgubila sled ali pa so bile uničene,« dodaja direktor.
Skupaj z bratom Dragom
Opus blizu Trsta rojenega Vidmarja zrcali značilnosti evropskih umetnostnih tokov od ekspresionizma, nove stvarnosti, socialnega in barvnega realizma do intimizma, ugotavlja kustos razstave Robert Simonišek. Ta slikar, učitelj, popotnik, fotograf, odlikovan partizan, kasneje pa kritik povojnega režima se je skupaj z mlajšim bratom, slikarjem Dragom selil po različnih koncih Slovenije. V zgodnjem obdobju sta v okolici Laškega ustvarjala pod vplivom nemške skupine Die Brücke in avstrijskega ekspresionista Oskarja Kokoschke. »Nastopila sta z avtentično socialnokritično, kmečko ter delavsko problematiko, kakršno je v literaturo vnašal njun prijatelj Tone Seliškar,« dodaja Simonišek.
Izobraževanje je likovno naprednejšega Nandeta vodilo na Dunaj, v Dresden in Pariz, v tridesetih letih je študiral na zagrebški akademiji za likovno umetnost in hkrati še naprej opravljal učiteljski poklic, ki se ga je kot najstarejši otrok v družini oprijel zaradi prezgodnje očetove smrti. »Čeprav akademije ni končal, je dogajanju doma in v tujini ves čas sledil ter se približeval sodobnim likovnim tokovom, med drugim je bil član dunajskega umetnostnega združenja Hagenbund,« opozarja Simonišek. Od prvega vstopa v javno umetniško življenje leta 1920 v Mariboru do 50. let dvajsetega stoletja je veliko razstavljal, večkrat z bratom. Leta 1978 sta bila za svoje delo – »za umetniško, socialno, likovno partizansko oblikovanje« – ovenčana s Prešernovo nagrado.
Aktiven v partizanih
Med drugo svetovno vojno je bil sprva interniran, nato se je vključil v partizanski boj, kar je razvidno predvsem v njegovih risbah, še opozarja kustos.
Po vojni se je zaposlil kot profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani, sprva si je uredil atelje v Kolizeju, kasneje ob Ljubljanici. Šele v petdesetih letih se je lahko posvetil izključno ustvarjanju, a se je hkrati že začel umikati iz javnega življenja. »Z bratom sta ostala v tesnih stikih, vendar mu je Nande v nekem trenutku prepovedal vstop v svoj atelje, ker se je bal, da bi preveč vplival nanj,« kot zanimivost navrže Simonišek.
S svežim in barvitim načinom slikanja se je Vidmar zatekel v intimistično slikarstvo, hkrati pa je podoživljal drugo vojno. »V vedno bolj modernistična likovna dela, ki so se odmikala od realistične osnove, je vnašal prikrite simbole kot spomin na preteklo dogajanje, do katerega je postajal vedno bolj kritičen. V začetku 70. let je pretrgal s slikanjem in se posvetil prebiranju umetnostnih tekstov.« Kot uradno razlago zgodovina navaja uničujočo kritiko njegovega poznega obdobja ene od kustosinj iz Narodne galerije, a naj bi bili razlogi verjetno tudi osebne narave.
Poziv lastnikom del
V galeriji predvidevajo, da so slikarska dela bratov, ki sta delovala tako denimo v okolici Laškega kot v Tržiču in Ljubljani, raztresena po številnih lokacijah, zato v pripravah na retrospektivo lastnike njunih del prosijo za pomoč. »Zadnja pregledna razstava Nandeta Vidmarja je bila leta 1989 v Mestnem muzeju Ljubljana, na prihajajoči razstavi pa bi želeli ob njegovih najmarkantnejših delih predstaviti tudi slike, ki so bile doslej širši javnosti manj znane ali celo neznane,« pojasnjuje Milovanović. Vse lastnike del Nandeta in Draga Vidmarja oziroma z njima povezanega dokumentarnega gradiva, denimo zasebne korespondence, zato prosijo, da se jim oglasijo in jim pomagajo sestaviti popolnejši seznam njegovih del; izbor slik bodo seveda tudi razstavili.
