»Je provokativno, a v dobrem smislu,« je komentiral Christian Giroux, kipar in izredni profesor na umetniški univerzi v Ontariju, v Kanadi. »Skulptura sovpada s tradicionalno ljudsko umetnostjo, kar pomeni, da jo je oblikoval 'amater' oziroma 'neučeni umetnik',« je nadaljeval Giroux. Dodal je, da bi moral vsak, ki upošteva težavnost in nevarnosti pri rezanju človeške figure v naravni velikosti z verižno žago, do neke mere ceniti to delo. Podobnost ali všečnost po njegovem mnenju nista nujno merili za dobro izdelano skulpturo. »Medtem ko je ljudska umetnost običajno nedodelana, enostavna in običajno nenavadno popači subjekte, razkriva nekaj bistvenega o naši realnosti in nas samih, česar bolj realistična podoba ne doseže«. Razložil je, da lahko tovrstne skulpture pri opazovalcih dosežejo večji občutek človeškosti v kipu, kot bi ga zgolj povprečna fotokopija prve dame.
Nemški strokovnjaki so skulpturo primerjali z deli nemškega umetnika Georga Baselitza, ki je deloval v postmodernizmu okoli leta 1980. Baselitz je v svojih delih uporabljal surovi pristop k materialom in različne oblike ekspresionizma. Nemški ekspresionisti so si namreč prisvojili tradicionalne umetnostne oblike neevropskih kultur, da so pri svojem delu dosegli občutek vitalnosti in psihološke energije, je komentiral Giroux. Z njegovega vidika, kot profesorja umetnosti, se nagubani kip kritizira, ker krši ženske standarde lepote in predvsem zato, ker upodablja prvo damo ZDA, ki jo opredeljuje predvsem njen videz in soprog. Zanj je lesena Melania veliko bolj živa kot resnična Melania. »Melania Trump je šifra, ki kroži predvsem kot podoba, katere pomen umrlih izrazov se neskončno dešifrira in analizira,« je pojasnil. Ustvarjena skulptura, ki obdana z naravo stoji ob reki in pozdravlja vse obiskovalce s trdim zamahom debele roke, se mu zdi praktično živahna in prikupna. »Veliko bolj izžareva določeno ranljivost in dostopnost (tako v metafori kot dobesedno) kot oseba, ki je upodobljena,« je še dodal kot poroča Quartz.
Spominja na portret starodavnih grških kraljic
Jody Maxmin, izredna profesorica starodavne grške umetnosti na stanfordski univerzi, meni, da skulptura spominja na portret starodavnih grških kraljic in Korai. Kora je enostavna skulptura mlade ženske, nova skulptura Melanie pa je prav tako posvečena živi figuri in je - prav tako - izdelana preprosto.
Modra obleka na kipu Melanie, ki jo je ta nosila leta 2017, ko je njen mož Donald Trump postal predsednik, ima po mnenju profesorice prav tako zgodovinsko navezavo. »Uporaba modre barve me spominja na določene kulturne tradicije, kjer je modra barva predstavljala žrtve,« je pojasnila Maxmin in dodala, da so bile v času majevskih ritualih žrtvovanja v Srednji Ameriki okoli leta 300 žrtve pobarvane s trajnim modrim pigmentom, ki je danes znan kot »modra Maya (ang. Maya blue)«.
Tako kot Giroux tudi Maxmin vidi v novem kipu več kot neučeni opazovalci. Meni, da je skozi oči strokovnjakov na tem področju zlahka prepoznati lepoto v delu, ki ga je naročil ameriški umetnik Brad Downey, izdelal pa lokalni umetnik Aleš Župevc. Sploh se ji ne zdi nemogoče, da bo nekoč, morda stoletja za nami, brez komentarjev na internetu in brez ironije skulptura dobila enako težo kot starodavna dela.
