"Ni lakote," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril skrajno desni voditelj Brazilije. Po njegovih besedah je Brazilija "bogata s praktično vsemi vrstami pridelka". "Na ulicah ne vidite revežev s telesi kot okostnjaki kot v drugih državah," je dodal. "Govorjenje o lakoti v Braziliji je populistična govorica, s katero se želi doseči priljubljenost, to je vse," je menil.
Po objavi teh njegovih besed in posledičnih kritikah na družbenih omrežjih je Bolsonaro stopil korak nazaj in povedal, da "Brazilci jedo malo". "In nekateri ljudje so lačni," je dodal. "To pa je nesprejemljivo v državi, ki je tako bogata kot naša, s toliko obdelovalne zemlje in več kot dovolj vode," je še dejal. "Imamo pa težave s prehranjevanjem v Braziliji. To ni moja krivda in to je bilo dejstvo še pred mojim prihodom," je nadaljeval.
V skladu z oznako "tropski Trump", ki se mu jo pogosto daje, je Bolsonaro označil poročanje o njegovih izjavah za lažno novico.
Najnovejši podatki Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) sicer kažejo, da je podhranjenih 5,1 milijona od skupno 209 milijonov Brazilcev. Delež takšnih je padel pod 2,5 odstotka med letoma 2008 in 2010, medtem ko je v obdobju med letoma 1999 in 2001 znašal 11,9 odstotka. Za to naj bi bili po navedbah FAO zaslužni predvsem socialni programi, ki jih je uvedla prejšnja levo usmerjena vlada Luiza Inacie Lule da Silve.
Bolsonaro je v pogovoru s tujimi novinarji podvomil tudi v navedbe o krčenju Amazonskega deževnega gozda. Zanimanje tuje javnosti za ta gozd si tolmači kot poskus nadzorovanja regije oziroma vprašanje nacionalne suverenosti. "Če bi držale vse te obtožbe o uničevanju ... bi Amazonska regija že izumrla," je dejal.
A satelitski podatki po navedbah brazilskega Nacionalnega inštituta za raziskovanje vesolja (INPE) kažejo, da se je krčenje Amazonskega deževnega gozda junija povečalo za 88 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej.
Bolsonaro je dejal, da je poklical vodjo INPE, "naj pride v Brasilio in pojasni podatke, ki so jih posredovali medijem". Znanstveniki po poročanju BBC News trdijo, da se je krčenje deževnega gozda pospešilo potem, ko je januarja prevzel položaj predsednika države Bolsonaro, ki zagovarja razvoj pred ohranjanjem narave. Gozd naj bi sekali predvsem zato, da bi pridobili dodatne površine za pašo živine.
Obenem je Bolsonaro kot napačne označil navedbe, da brazilski kmetje uporabljajo veliko strupenih pesticidov. Gre za vprašanje, ki bi lahko otežilo potrjevanje trgovinskega sporazuma med državami južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur in Evropsko unijo. "Brazilija je država, ki uporablja najmanj nevarnih pesticidov, ker če bi prodajali strup, ga vi ne bi kupili," je dejal, kot poroča AFP.
