Prihodnost inštituta za vode (Izvrs) bo znana po poletju. Na ministrstvu za okolje in prostor priznavajo, da razmišljajo o njegovem zaprtju ali prestrukturiranju, vendar bodo z dokončno odločitvijo počakali do jeseni. Takrat bo tudi bolj jasno, kakšna usoda bo doletela 25 zaposlenih in projekte inštituta, denimo njihove edinstvene raziskave o onesnaženosti slovenskih voda z mikroplastiko.
Za mesto direktorja ni bilo zanimanja
Kako negotov je njegov položaj, med drugim razkriva imenovanje Aleša Vidmarja za vršilca dolžnosti direktorja inštituta. Vlada ga je postavila na ta položaj z junijem, po neuspešno izvedenem javnem razpisu, ki strokovnjakov s področja vodarstva očitno ni zanimal. Vidmar z vodami pred imenovanjem ni imel opravka; gre za univerzitetnega diplomiranega politologa, ki je pred prihodom na inštitut za vode opravljal delo direktorja Evropskega razvojnega inštituta. Še prej je bil zaposlen na javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije.
Usoda inštituta za vode je postala negotova že leta 2015, potem ko je novoustanovljena direkcija za vode prevzela glavnino njegovih nalog in zaposlenih. Na inštitutu so po Vidmarjevih besedah ohranili sektor morja in celinskih vod ter obdržali gradbenike vodarje, biologe in kader, zaposlen na evropskih projektih. »Obstoječi kader in njegovo znanje bosta ostala v sistemu ne glede na to, ali bo inštitut ostal v sedanji obliki ali pa se bo priključil ministrstvu za okolje in prostor,« zagotavlja Vidmar in dodaja, da je imel inštitut v preteklih letih finančne izgube, vendar letos posluje pozitivno.
Skupaj z ministrstvom zdaj po njegovih besedah pregledujejo, katere funkcije bi lahko inštitut tudi v prihodnje smiselno opravljal za okolje, družbo in gospodarstvo. Trenutno se ukvarjajo z rabo vode in njenim stanjem; predvsem pripravljajo strokovne podlage za okoljsko ministrstvo in druge naročnike, izvajajo razvojne projekte, organizirajo posvete in delavnice… Na področju odpadkov v vodah orjejo ledino z raziskavami mikroplastike. V njihov delokrog sodijo tudi za razvoj vse bolj aktualne zelene infrastrukture, upravljanje sedimentov in podvodni hrup.
Upravno funkcijo je prevzela direkcija za vode
»Inštitut za vode Republike Slovenije je trdoživa organizacija, ki je od leta 1937 dalje, ko je bil ustanovljen hidrotehnični laboratorij, v različnih fazah in oblikah povezovala stroko in vodarje na terenu pri ključnih projektih, povezanih z vodo,« pripoveduje Vidmar in med drugim omenja razvoj Luke Koper. V vsem tem času se je inštitut gibal med zasebnim in javnim sektorjem ter strokovno, razvojno in upravljalsko funkcijo. »Upravno funkcijo danes opravlja direkcija za vode, glede posameznih vsebin ter razvojne funkcije pa je treba na ravni države še doreči, kakšna organizacija bi bila najboljša in najbolj smiselna,« nastali položaj povzema Vidmar.
