Tako je pred osemnajstimi leti s skupino prijateljev ustanovil Morigenos, slovensko društvo za morske sesalce, v katerem spremljajo, raziskujejo in varujejo delfine vrste velika pliskavka, ki živijo v slovenskem morju in okoliških vodah severnega Jadrana.
Stopetdeset takšnih, ki naše vode uporabljajo redno in si zaslužijo naziv 'stalnih rezidentov', so našteli Morigenosovi raziskovalci, čeprav je pred tem zaradi slabe raziskanosti veljalo, da stalne populacije delfinov pri nas ni. »To, da je naše morje sposobno vzdrževati razmeroma stabilno populacijo delfinov, je znak dobrega stanja morskega okolja,« pove Tilen in doda, da imajo delfini pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravega ekosistema. »Pomislili bi, da bo rib več, če iz morja izločimo plenilca, na primer morskega psa ali delfina, vendar to ni res – učinek je ravno obraten,« pojasni.
Sprva so delfine opazovali s kopnega, z daljnogledi, nato so si začeli izposojati plovila, da so jih lahko opazovali bolj od blizu, kasneje pa so si kupili svoj čoln. Tako so lahko zbrali več podatkov o morskih sesalcih, ki živijo pri nas, in sčasoma pridobili status v javnem interesu na področju ohranjanja narave ter na področju raziskovalne dejavnosti, pridobili pa so tudi veljavo v mednarodnih raziskovalnih krogih: po Tilnovih besedah je populacija slovenskih delfinov celo ena najbolje proučenih v celotnem Sredozemlju. Tilen o delfinih, ki živijo na področju Tržaškega zaliva, po magisteriju pripravlja tudi doktorat na univerzi v Veliki Britaniji.
Živali med seboj ločijo po hrbtni plavuti. S stalnim opazovanjem so v Morigenosu pridobili tudi podatke o njihovih premikih, številu delfinov v posamezni skupini in njihovih navadah. »Prav danes smo na opazovanju srečali dva stara znanca – delfina, ki ju poznamo že iz leta 2003 in 2004,« pove Tilen in razloži, da velika pliskavka v naravi sicer živi med 50 in 60 let. Poleg opazovanja v Morigenosu delfine proučujejo z vzorčenjem tkiv, preiskovanjem poginulih živali, ki jih naplavi na obalo, in z uporabo opreme, ki zaznava njihovo oglašanje.
Z multidisciplinarnim delom pa raziskovalci ne pridobivajo le dragocenih informacij o delfinih, temveč tudi o morskem okolju. Z vzorčenjem tkiv živih delfinov so na primer ugotovili zaskrbljujoče visoko prisotnost polikloriranih bifenilov (PCB), umetne organske spojine, ki je dokazano kancerogena. »Ta snov, ki so jo v šestdesetih in sedemdesetih letih uporabljali v industriji, na primer pri izdelavi električnih kondenzatorjev, premazov, lakov in tesnil, je v Evropi prepovedana že trideset let, vendar zaradi visoke obstojnosti kroži v morskem ekosistemu. PCB pri delfinih ne povzroči nujno smrti, vendar slabi njihov imunski sistem, zato živali postanejo bolj dovzetne za določene bolezni, deluje pa tudi kot hormonski motilec ter zavira njihovo razmnoževanje. V ZDA so imeli s to snovjo večje težave ko pri nas, vendar so jih bolj uspešno sanirali, medtem ko pri nas PCB ostaja ujet v morskih sedimentih,« pojasni Tilen in poudari, da gre za kompleksen problem, ki bi se ga morala Evropa lotiti bolj resno.
Poleg onesnaženja s PCB in plastiko, ki je zaradi njihovega načina prehranjevanja sicer bolj nevarna za druge kite, delfine ogrožajo ribiške mreže, v katere se po nesreči zapletejo, predvsem pa povečan turistični promet. S hitrimi in nepredvidljivimi plovili lahko pride do trčenj, še posebej problematična pa so zaradi zvočnega onesnaženja. »Delfini so pri medsebojnemu sporazumevanju, pa tudi orientaciji odvisni od zvoka. Če je hrupa preveč, to otežuje njihovo bivanje. Sploh, ker pri nas živi obalna vrsta, ki se zadržuje blizu človeka.« Ena od dejavnosti društva Morigenos je zato osveščanje javnosti o odgovornem ravnanju na morju. Tiste, ki upravljajo s plovili, prosijo, naj upočasnijo, ko zagledajo delfine, in naj se jim ne približujejo. »Ko opazite delfine, ugasnite motor, uživajte v trenutku in pustite, naj gredo svojo pot. Ko smo na morju, smo v njihovi jedilnici, spalnici in dnevni sobi, zato se obnašajmo spoštljivo,« svetuje Tilen in doda, da so v društvu veseli, če jih o srečanju z delfini obvestite na telefonsko številko 031 77 10 77.
Delfinom lahko pomagamo tudi z vsakodnevnimi odločitvami in dejanji, pravi Tilen. »Pomagamo lahko že tako, da po tleh ne mečemo smeti, da zmanjšamo splošno uporabo plastike in da podpremo okolju prijazne projekte.« V Morigenosu pogosto organizirajo čistilne akcije obale in morja. Opažajo, da so najpogostejši odpadki na slovenski obali cigaretni ogorki, sledijo pa jim plastične paličice za čiščenje ušes, ki jih ljudje mečejo v odtoke. »Ljudje pogosto dajemo prednost kratkoročnim ekonomskim interesom, namesto lastni dobrobiti. Bolj bi nas moralo skrbeti za okolje.«
Vse, ki jih zanima varstvo narave in raziskovanje morja, Tilen vabi na raziskovalne tabore, ki jih organizirajo v Piranu. Udeleženci taborov za deset dni postanejo del raziskovalne ekipe društva Morigenos in tako finančno podprejo njihove aktivnosti, poleg tega pa pridobijo dragocene izkušnje in znanja o biologiji ter ekologiji kitov in delfinov, raziskovalnih postopkih, metodah in varstvu okolja. »Najmlajši udeleženci so stari šestnajst let, pridružili pa so se nam tudi že osemdesetletniki. Njihovi interesi so različni: nekateri se tako izpopolnjujejo ob študiju biologije, drugim pa udeležba predstavlja aktivni dopust. Mnogim je druženje z nami odskočna deska za študij naravoslovja, in ponosni smo, da se je veliko ljudi prav zaradi našega tabora odločilo za kariero v okoljevarstvu.«
