O nevladnem sektorju takrat ni vedela veliko, a je hitro prepoznala priložnost, da se s svojim delom odzove na potrebe lokalne skupnosti. Po osemnajstih letih dela v novomeški nevladni organizaciji, predvsem z otroki iz socialno prikrajšanih družin, pravi, da svoje odločitve ne bi spremenila. »Ko spoznaš njihove življenjske zgodbe, enostavno ne moreš ostati ravnodušen,« pove.
V programe DRPD NM je vključenih več kot 300 otrok iz manj privilegiranih družin. Sprva so v dnevnem centru pomagali predvsem otrokom, ki imajo učne, čustvene ali vedenjske težave. Pred dobrimi desetimi leti, ko se je v Novem mestu povečalo število priseljencev iz Kosova, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, so dnevni center prilagodili in ga nadgradili z učenjem slovenskega jezika. Vzpostavili pa so še Dnevni center za romske otroke, ki poteka v dveh romskih naseljih v Novem mestu.
Otrok priseljencev je danes največ, okrog 150, v dnevne centre pa se večinoma vključujejo prav zaradi učenja jezika, ki jim povzroča preglavice tako v šoli kot izven nje. »Njihova revščina se ne kaže v tem, da so lačni ali slabo oblečeni, ampak predvsem v tem, da nimajo možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Obiskovanje glasbene šole in športnih aktivnosti je za nekatere otroke samoumevno, otroci priseljencev, ki povrh vsega ne znajo jezika in še niso vključeni v lokalno okolje, pa so prikrajšani za te pozitivne izkušnje.« V dnevnem centru jim poleg učne pomoči in učenja slovenskega jezika nudijo likovne in kuharske delavnice, športne aktivnosti, plesne delavnice, delavnice, na katerih se učijo o zdravem življenjskem slogu, kadar je možno, pa jim omogočijo tudi plavalni tečaj, izlete, udeležbo na kulturnih prireditvah, mladinskih izmenjavah …
Vsako leto jih povabijo na tabor v naravi, ki se ga zadnja leta udeležujejo tudi otroci iz romske skupnosti. »To v preteklosti ni bilo možno. Starši nad aktivnostmi, ki potekajo izven naselja, niso bili navdušeni, ker so se težko ločili od svojih otrok. Sčasoma smo pridobili njihovo zaupanje in danes nam jih zaupajo v varstvo, otroci pa se taborov z veseljem udeležijo.« Pri romskih otrocih, ki sodelujejo v programih DRPD NM, Andreja tudi sicer opaža viden napredek: boljši učni uspeh in vse pogostejše vključevanje v obšolske dejavnosti. »Pomembno jim je, da so vključeni in uspešni. Izjemno sem ponosna na skupino dvanajstih otrok, ki je nastopila na območnem tekmovanju plesnih skupin in se s trdim delom prebila do nastopa na državni ravni. Tudi sami so ponosni na svoj uspeh, pomembna popotnica za njihova življenja pa je predvsem izkušnja, da trud obrodi sadove.«
Socialnovarstvene programe v DRPD NM poleti nadgradijo s projektom Otroški svet, ki ga izvajajo že sedemnajsto leto. Če so dnevni centri namenjeni otrokom z manj priložnostmi, k udeležbi na delavnicah Otroškega sveta vabijo prav vse osnovnošolce. Vsake dvourne delavnice, ki bodo letos od 1. do 26. julija od 10. do 12. ure v parku pred Kulturnim centrom Janeza Trdine, se udeleži okrog sto, tudi do 150 otrok, starši ali skrbniki pa lahko medtem skočijo po opravkih ali nanje počakajo v kotičku z revijami. »Na delavnicah ustvarjamo uporabne izdelke iz odpadnega materiala, na primer torbice in ovitke za telefon, sami izdelajo družabno igro, sešijejo igračo ali znan lik iz risanke. Ko ustvarijo svoj izdelek, je čas za igro in druženje,« opiše Andreja in doda, da se veliko otrok po končani devetletki na delavnice vrača v vlogi prostovoljcev.
Pravi, da se otroci tudi sicer radi vračajo k njim – po informacije, pomoč, podporo, ali pa se oglasijo kar tako, da jih pozdravijo in povedo, kako jim gre. Pozitivne zgodbe, predvsem socialno prikrajšanih otrok, so tudi razlog, zaradi katerega ostaja v društvu. »Nikoli ne bom pozabila nadarjene deklice iz Kosova in njenega spisa, kako izgubljeno se je počutila, ko je prišla v novo okolje, kjer ni poznala jezika. Deklica je kasneje postala naša prostovoljka, danes pa ima službo in si je ustvarila družino. Takšnih zgodb je veliko. A brez dodatne podpore in pomoči društva jim morda ne bi uspelo.«
