Miro je pred leti v Ljubljani oral ledino s šolo rolanja Menserola, zime preživlja kot učitelj smučanja, njegova poletna strast pa so vodni športi. »Ko sem živel v Ljubljani, sem se tudi trikrat na teden peljal na morje, ko sem se vrnil v Velenje, pa se mi je morje oddaljilo za sto kilometrov v eno smer. Potem sem se spomnil, da je kak kilometer od moje hiše ena velika luža,« pripoveduje Miro. Pravi, da je o oživitvi te »luže« – Velenjskega jezera – sanjaril že kot otrok. Danes je kot predsednik Športnega društva Zoo Station Velenje in izposojevalnice opreme Zoo Station sokriv za polna parkirišča okrog velenjske plaže. »Ko sem spomladi 2014 na jezeru začel postavljati 'kletko' – hangar za deske, so se vsi spraševali, kaj bo iz tega. Ko sem nanjo obesil napis Zoo Station, pa nikomur več ni bilo nič jasno,« se spominja.
Prvo sezono je imel v svojem kotičku ob jezeru veliko časa za razmišljanje, pravi. Na jezero, ki je dolga leta samevalo, je bilo namreč težko privabiti ljudi. Že naslednje leto pa je s somišljeniki – navdušenci za jadranje na deski in deskanje z veslom – ustanovil društvo, da bi se lahko kot člani udeleževali tekmovanj, in takrat se je snežna kepa začela kotaliti. Dogodkov in regat, ki jih Športno društvo Zoo Station Velenje organizira na Velenjskem jezeru, se udeležujejo tekmovalci iz cele Evrope, Miro pa je najbolj ponosen na zdaj že tradicionalno tridnevno mednarodno regato Vintage wind slam. Ta se je rodila iz Mirove ljubezni na prvi pogled do jadralnih desk open division II, ki jih je nekoč izdelovalo velenjsko podjetje Veplas. »V osemdesetih in devetdesetih letih je imela večina velenjskih gospodinjstev doma vsaj eno Veplasovo desko. V Jugoslaviji so na Velenjskem jezeru prirejali celo državna prvenstva v jadranju na deski. Velenjski jadralci so bili vedno čudo, ki je vedno znova presenečalo stare mačke iz obmorskih mest,« pripoveduje Miro. Letošnje majske regate, ki je štela za svetovni pokal in državno prvenstvo, se je udeležilo 24 tekmovalcev, s čimer je postala verjetno najmnožičnejša regata na svetu z deskami open division II.
Drugi veliki dogodek v režiji društva Zoo Station je posvečen veslom oziroma »supanju«. »Veslanje na deski je najhitrejši pobeg od ponorelega sveta. Lahko prideš v obleki, povsem razburjen, se sezuješ, trikrat zaveslaš in že imaš svoj mir. Po vodi se lahko samo mirno sprehodiš, lahko pa opraviš res dober trening, s katerim poskrbiš za celo telo.« Surf in sup zveza Slovenije velenjskim entuziastom vsako leto zaupa organizacijo enega državnega prvenstva, letos šprinta na 200 metrov. Ta disciplina pa predstavlja le delček programa dogodka Paddle the lake, ki bo tokrat 24. avgusta. »Veslači bodo lahko igrali polo v napihljivem igrišču, poseben termin pa bo rezerviran tudi za sprehod po jezeru s štirinožnimi prijatelji. Popoldne na jezero vabimo vsa plovila z vesli, od raftov do napihljivih flamingov, in upam, da bomo letos podrli vsaj velenjski rekord. Pred tremi leti smo s plovili na jezeru napisali »Pika« in tako napovedali naš Pikin festival. Letos bomo narisali srce. Pobarvajmo naše jezero z vesli ali jadri, pravim!« Simbolično prijavnino za posamezne aktivnosti bodo podarili prijatelju, kolesarju Dušku Supiću, ki je po nesreči pristal na vozičku in zbira denar za operacijo v Švici.
Miro je tudi vodnik reševalnega psa, avstralske ovčarke Lile, ki deli njegovo navdušenje do vodnih športov: in to tako zelo, da se je Miro v okviru društva lotil tudi organiziranja delavnic »supanja« s psi. »Najprej na desko spravimo vodnika, potem pa še kužka naučimo, kako na deski ohraniti mirno kri. Delavnica je primerna tudi za pse, ki se vode bojijo, saj na njej prek igre spoznajo, da voda ni noben bav-bav.«
