Izmed treh slovenskih nogometnih klubov, ki so se borili za 2. krog kvalifikacij za ligo Evropa, sta napredovala dva. Olimpija se je v izdihljajih tekme rešila na gostovanju v Latviji, Domžalčani pa so bili pričakovano še enkrat boljši od Maltežanov. Od Evrope se pričakovano poslavljajo nogometaši Mure, ki so tudi pred domačimi gledalci izgubili proti favoriziranim Izraelcem.
Olimpija pokurila bonus sreče
Skromna odprava Olimpije brez predsednika Milana Mandarića in njegovih najožjih sodelavcev je dan pred tekmo doživela pravo agonijo na poti do Rige. Namesto da bi klub najel čarterski let do prizorišča in za potovanje porabil dve uri, so se Ljubljančani zaradi zategovanja pasu raje odločili za redno letalsko povezavo z vmesnim postankom v Münchnu. Na Bavarskem se je za Olimpijo začelo močno zapletati, saj so igralci in strokovno vodstvo zaradi tehničnih težav na letalu obtičali na letališču. Del moštva je tako poiskal alternativno možnost in prek Berlina po trinajstih urah prispel do Rige, medtem ko so preostali člani zasedbe prispeli šele v poznih večernih urah. Olimpija zaradi zapletov tako sploh ni mogla opraviti treninga na centralnem stadionu, kjer je slovenska reprezentanca pred dobrim mesecem dni s 5:0 zmlela nekonkurenčno Latvijo.
Trener Olimpije Safet Hadžić skorajda ni posegal v začetno enajsterico v primerjavi z nedeljsko tekmo proti Bravu. Edino spremembo je opravil v zvezni vrsti, kjer je Savića zamenjal Menalo. Ljubljančani so bili v prvem polčasu podjetnejši, a zelo pasivni. Olimpija se je mučila z žogo in ostala brez prave ideje, kako prebiti strnjeno obrambno postavitev Rigasa, ki je bil celo nevarnejši. Slovenski pokalni prvaki so se obnašali tako brezvoljno, kot da v lovu na zaostanek iz Stožic sploh ne bi želeli hitro zabiti gola. Sreča se jim je nasmehnila v sodnikovem podaljšku tik pred odmorom, ko je bil z osmih metrov s strelom po tleh uspešen Čekiči. Ob polčasu je bilo razmerje v strelih 7:2 za Rigas, v okvir gola pa je sprožila le Olimpija in iz edinega poskusa tudi zadela.
Podoba Olimpije se ni bistveno spremenila niti v nadaljevanju. Vratarja Vidmarja je pred izenačenjem rešila prečka, Ljubljančani pa so jalovo napadali za drugi zadetek, ki bi jih popeljal v nadaljevanje tekmovanja. Agresivneje so pritisnili šele v zadnjih minutah, a panično iskanje gola ni obrodilo sadov, saj ni bilo niti strela v okvir gola. A znova le do sodnikovega podaljška, ko je imela Olimpija obilo sreče, da se je žoga od vratnice odbila naravnost do osamljenega Menala, ki je odločil potnika v drugi krog. Ljubljančani so prvič v zadnjih štirih letih preskočili uvodno evropsko oviro. Čez teden dni se bodo v gosteh pomerili s turškim klubom Malatyaspor.
En gol še za drugo zmago
Nogometaši Domžal so dobili tudi povratno tekmo prvega kroga kvalifikacij za evropsko ligo proti Balzanu. Potem ko so prvi obračun na Malti dobili s 4:3, so na drugi tekmi slavili z 1:0 in napredovali s skupnim izidom 5:3. Domžalčani, ki jih že prihodnji teden čaka švedski Malmo, proti veliko slabšemu tekmecu znova niso navdušili, vendar pa njihovo napredovanje nikoli ni bilo resneje ogroženo.
Za razliko od atraktivnega pričetka na Malti sta moštvi v domžalskem Športnem parku tekmo začeli bolj zadržano. Uvodna pobuda je pripadla Balzanu, a so Domžale že kmalu vzpostavile ravnotežje. Kljub temu je bilo priložnosti malo, na prvi strel v okvir vrat pa je bilo treba čakati do 19. minute, ko je s slabim strelom po sredini domačega vratarja Gregorja Sorčana poskušal premagati Paul Fenech. Odgovor Domžal je sledil dve minuti pozneje, ko je predložek z leve strani v kazenski prostor gostov poslal Tonči Mujan, žogo pa je v mrežo z glavo pospravil Slobodan Vuk. Po doseženem zadetku so igralci Simona Rožmana zagospodarili na igrišču, a tudi zavoljo ostrih prekrškov gostov pravega ritma niso ujeli.
To se je spremenilo v začetku drugega polčasa. Domžale so zaigrale poletneje, podaje so bile natančnejše, igra pa bolj tekoča. Balzano je bil prisiljen v umik na svojo polovico, njihov napadalec Alfred Effiong, ki je na prvi tekmi Domžalam povzročal kup preglavic, pa je sameval na sredini zelenice. A edino nevarnejšo priložnost, ki si jo je ob terenski premoči priigral Andrej Podlogar, je vratar gostov Naumovski ubranil. Še najbliže drugemu zadetku je bil v drugem polčasu rezervist Jan Repas, ki je z atraktivnim preigravanjem izigral obrabo Balzana, a mu je atraktiven zadetek preprečil nocoj razpoloženi Naumovski. »Zmagi se ne gleda v zobe. Igra še ni na vrhunski ravni, predvsem v tranziciji, a zdaj ni časa, da bi o tem razglabljali, saj se moramo poveseliti. Dejstvo je, da smo imeli tekmo pod nadzorom, tekmecu pa nismo dali niti kančka upanja za napredovanje,« je povedal trener Domžal Simon Rožman.
Murino vodstvo ni bilo dovolj
Roke so bile v zraku. Upanje tudi. Vse je bilo v zraku. Priložnost, vredna enaindvajsetletnega čakanja na Evropo v Fazaneriji. Priložnost za preobrat. Amadej Maroša je padel, pokošen, prekršek? »Po mojih informacijah da,« je povedal Ante Šimundža. Vendar pošteno pristavil, da so imeli žogo na nogi. Priletel je Tomi Horvat. Z velikim upanjem. Za preobrat. V manj kot pol ure. In nabil. Čez gol. »Na našo nesrečo… Ampak pred nami je bila še ura igre,« je priznal Šimundža. Nato je nabil Maccabi. Dva komada, dva evrogola. Ponovili so vajo bipolarni, v napadu sunkoviti, v obrambi plavajoči Izraelci. Mohamed Avad in Yuval Aškenazi sta stopila na sceno. Spet. V štirih minutah. Spet.
»Nekje se mora poznati razlika. Nismo želeli tako prejeti zadetkov, na to smo opozarjali že v Izraelu. Naleteli smo na boljšo ekipo, bili so konkretnejši, malo srečnejši, a z moje strani velik poklon igralcem in navijačem. Pred tremi leti smo igrali še v tretji ligi, zdaj pa bili zelo konkurenčni Maccabiju iz Hajfe,« je bil vseeno ponosen Šimundža. Mura se niti malo ni ustrašila tekmeca. Kmalu je začutila, da ima za seboj Fazanerijo. In ko je dobil žogo, Luka Bobičanec niti pomislil ni, da ne bi pomeril. Ostro. Tako je nabil, da je nepazljiv Guy Haimov žogo spustil med nogami. Eksplozija. Tik pred iztekom prve pol ure so že skandirali Anteju Šimundži. Tik preden je dvoboj postal srečanje.
Niso mu zamerili, ker je pametno, skrbno in disciplinirano postavil Muro. Vedel je, da bo Mura lažje igrala, če bo imel žogo Maccabi. Ampak izjemni so bili tudi Murini protinapadi. In ravno je imela Mura priložnost še za 2:0. Še en »zicer«, po že dveh, ki so ju obžalovali v Izraelu. Nato je na sceno stopil Mohamed Avad. Že v Hajfi je bil igralec tekme, ko je vstopil, je prerodil moštvo. Ni imel več potrpljenja s kombinatoriko. Pomeril je. In pokazal še Aškenaziju, kako to počne(ta). »Bilo je težko, Mura je res garala. Nisem bil zadovoljen z obrambo,« je povedal trener Marko Balbul. Mure zaostanek ni potrl, tudi v Hajfi je ni. Pokazala se je v dostojni luči. Tako sebe kot slovenski nogomet, kar je bila tudi želja Šimundže. Kljub na koncu visokemu porazu, ko je Aškenazi izkoristil vsaj eno od številnih priložnosti. Pa je Mura vrnila. Še zadnjič. Klemen Šturm ni zaman rekel, da Maccabi ni bavbav. In ponosno zabil svoj prvi gol v črno-belem.
