Ta teden je v Ljubljani znani nemški skladatelj in režiser Heiner Goebbels, saj bodo nocoj v ljubljanski Operi v okviru 67. Ljubljana Festivala izvedli njegovo večdimenzionalno skladbo Songs of wars I have seen. Prišel je na pobudo dirigentke Žive Ploj Peršuh, ki vodi Mednarodni orkester Ljubljana. Gre za orkester mladih nadebudnih glasbenikov z vseh koncev sveta, ki se projektno družijo z že uveljavljenimi umetniki in z njimi pridobivajo dragocene izkušnje; tako je zdaj te dni z njimi delal tudi Goebbels.
Zgodovina se ponavlja
Goebbels je prej omenjeno skladbo napisal leta 2007, in sicer po naročilu Southbank Center, da zaznamujejo vnovično odprtje Royal Festival Hall; takrat je s svojo »subtilno glasbeno-gledališko magijo« prepričal številne kritike, ki so o delu pisali v superlativih. Za izhodišče mu je služilo besedilo ameriške pisateljice Gertrude Stein iz leta 1945. »Vznemirilo me je, na kakšen način je opisala vojno vzdušje ter opozorila na nevarnost ponavljanja zgodovine, kar je ponazorila s primerjavo vzdušja v času Henrika VIII. in Shakespeara. Vse to se mi je zdelo vredno soočiti tudi z glasbo,« je pred ljubljansko izvedbo povedal Goebbels.
Prepletel je različna časovna obdobja in perspektive, zato v tej glasbi odzvanja tako tehno zvok kot tudi glasba iz Anglije 17. stoletja (skladatelja Matthewa Lockeja). Zanimivost je tudi ta, da besedila ne predstavijo igralci ali pevci, temveč glasbeniki v orkestru, ki se oblikujejo tudi v posebne skupine; tako niso več zastrti za anonimnostjo igranja, temveč so dejavno vključeni v uprizoritev. Goebbels dodaja, da v skladbi ni veliko petja oziroma besedila, da pa ima »izjemno močno strukturo in pripovedno moč, ki poslušalcev ne pusti hladnih«.
Pravi umetniški mag
Heiner Goebbels vstopa v sodobno umetnost iz različnih kontekstov. V prvi vrsti je skladatelj, čemur je zapisan že skoraj petdeset let, med drugim je spisal tudi več komornih skladb za ugledna Ansambel Modern in Ensemble Intercontemporain, za katera danes ustvarja slovenska skladateljica Nina Šenk, pisal je tudi opere in večja glasbeno-scenska dela ter bil dvakrat nominiran za grammyja. Tudi gledališču se je zavezal velikopotezno in vizionarsko, četudi se sam, skromen kot je, nima za umetnika, ki bi premikal meje. Vseeno ga vabijo na vse konce sveta in v najrazličnejše (intermedijske) projekte. Med drugim je na kasselski Documenti sodeloval z glasbeno gledališko skico Landscape with Man being killed by a snake, postavil je zvočne instalacije Timeios in Fin de Soleil za Centre Pompidou v Parizu in ustvaril performativno instalacijo Stifters Dinge, gledališko delo brez izvajalcev ali glasbenikov. Glasbo in gledališče tesno prepleta z literaturo in filozofijo, saj mu za podlago služijo besedila Elliasa Canettija, Sørena Kierkegaarda, T. S. Eliota, Samuela Becketta in Heinerja Müllerja.
Z Goebbelsom je pred leti sodelovala že dirigentka Karmina Šilec s svojim zborom Carmina Slovenica, ko so izvedli njegovo scensko delo When the Mountain Changed Its Clothing na festivalu Ruhrtriennale, kjer je bil Goebbels takrat intendant, pa na Borštnikovem srečanju v Mariboru, v Parizu in Melbournu. Goebbels se v umetnost poglablja tudi teoretsko, je profesor na Inštitutu za uporabne gledališke študije na Univerzi Justus Liebig v Giessnu in predsednik gledališke akademije Hesse. im
