Državni svetniki so danes izglasovali odložilni veto na kar dve zakonski noveli: o nepremičninskem posredovanju ter o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). S tem so pokvarili začetek počitnic poslancem, saj bo državni zbor o obeh zakonih ponovno odločal predvidoma v četrtek.
Ponovna potrditev nepremičninskega zakona, ki so ga spisali poslanci Levice, pri podpori pa so se jim pridružile vse koalicijske stranke, ni vprašljiva. Kljub odsotnosti nekaterih privržencev predlaganih sprememb je namreč novela v petek v parlamentu dobila kar 48 glasov. Pri ponovnem potrjevanju jih potrebuje 46.
Malo možnosti za ponovno potrditev Pikalove novele
Zelo negotova pa je usoda novele zakona, ki so jo spisali na ministrstvu za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala (SD) in ureja financiranje zasebnih osnovnih šol. Poslanci so jo sprejeli z 42 glasovi. Četudi bi bili pojutrišnjem navzoči vsi njeni podporniki, se ji nakazuje zgolj 44 glasov. Poleg opozicijskih SDS, NSi in SNS, ki Pikalovi noveli nasprotujejo, so ji namreč podporo odrekli tudi poslanci vladne SMC. Pri odločanju prejšnji teden so se vzdržali.
Da bi si pri ponovnem potrjevanju v Cerarjevi stranki premislili oziroma zagotovili manjkajoče glasove, je malo verjetno. Tudi danes so vztrajali, da takšnega zakona ne morejo podpreti. V SMC menijo, da bi pet let stari ustavni odločbi zadostili, če bi obvezni program v zasebnih devetletkah država financirala v celoti, razširjenega, kamor sodijo jutranje varstvo, podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk, pa 85-odstotno. Takšno rešitev je v prejšnjem mandatu predlagala takratna šolska ministrica iz Cerarjeve stranke Maja Makovec Brenčič. Pikalova novela, ki razširjenemu programu ne namenja ničesar, ustavne odločbe po oceni SMC ne uresničuje.
Socialni demokrati še niso vrgli puške v koruzo
»Novela ZOFVI uvaja razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost,« so včeraj poudarjali državni svetniki, ki so predlagali odložilni veto. Po njihovih navedbah je takšno razlikovanje »neutemeljeno in v neskladju z odločbo ustavnega sodišča, ki je presodilo, da ne obstajajo stvarni razlogi za različno financiranje javno veljavnih programov v javnih in zasebnih osnovnih šolah«.
Nasprotno so podporniki novele v državnem svetu poudarjali, da se je Slovenija s političnim konsenzom odločila, da bodo jedro izobraževanja nosile javne šole, zasebne pa bodo zgolj dopolnilo. »S tihim izenačevanjem javnih in zasebnih šol menjamo koncepcijo izobraževanja. Če želimo izenačiti javne in zasebne šole, odprimo o tem resno politično diskusijo in na koncu vprašajmo ljudi, ali se s tem strinjajo,« je dejal državni svetnik in glavni tajnik šolskega sindikata SVIZ Branimir Štrukelj.
Pikalo in Socialni demokrati kljub majhni možnosti, da bi novela ZOFVI v parlamentu dobila potrebno absolutno večino, še niso vrgli puške v koruzo; pred četrtkovim ponovnim glasovanjem naj bi se s poslanci SMC še poskušali dogovoriti. »Po vetu se karte premešajo na novo,« je včeraj dejal Pikalo. Ob tem je poudaril, da morebitne zavrnitve novele ne bi razumel kot nezaupnico svojemu delu, saj je vlada predlog soglasno potrdila. Je pa dopustil, da bi v takšnem primeru ministrstvo pripravilo nov zakon.
V Levici so optimistični
V Levici medtem pričakujejo, da bo kljub izglasovanemu vetu njihova nepremičninska novela v četrtek ponovno potrjena. Koordinator stranke Luka Mesec je včeraj v državnem svetu zavrnil trditve predlagateljev veta, da omejitev provizije za posredovanje pri najemnih poslih na največ 4 odstotke pogodbene vrednosti krši evropske predpise in je protiustavna. »To predstavlja grob poseg v svobodno gospodarsko pobudo,« je ocenil prvi pobudnik veta, predstavnik delodajalcev Mitja Gorenšček. Mesec je, nasprotno, prepričan, da zakon na nobeni točki ni protiustaven, čemur po njegovih besedah pritrjujeta tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora in dejstvo, da 4-odstotna omejitev provizij že velja za posredovanje pri prodaji nepremičnin.
Omejitev dejanskih stroškov, ki jih lahko zaračuna nepremičninski posrednik, na največ 150 evrov je po mnenju predlagateljev veta povsem »nerazumna in neživljenjska«. Mesec je takšno rešitev branil s pojasnilom, da so nepremičninski posredniki te stroške doslej obračunavali zelo netransparentno in brez vsakršnega vnaprejšnjega obvestila najemnikom. »Če bo zakon obveljal, bo vnaprej jasno, da nepremičninska agencija ne bo zaračunala več kot 4-odstotne provizije in ne več kot 150 evrov dejanskih stroškov. Ljudje se bodo lažje odločali za naročilo storitev pri agencijah, saj bo odpadel strah pred oderuškimi provizijami ali astronomskimi stroški,« je še ocenil.
