Po avtogolu branilca Dylana Bronna v 100. minuti polfinalne tekme je Senegal z 1:0 premagal Tunizijo in tako ponovil uspeh iz leta 2002, ko je prav tako nastopil v finalu afriškega prvenstva. V njem se bo za naziv prvaka črne celine pomeril z Alžirijo, ki je bila le nekaj ur pozneje boljša od Nigerije z 2:1. Tako kot prvi polfinale bi se v podaljške kaj kmalu lahko prevesil tudi drugi, a je puščavske lisice pred njim rešil Riyad Mahrez, ki je končni izid postavil v peti minuti sodniškega dodatka. Zvezdnik Manchestra Cityja je svoji državi s tem priboril tretji finale in priložnost, da naslov prvaka osvojijo prvič po letu 1990.
»Smo izjemno veseli, da smo se uvrstili v finale. To smo želeli storiti tako za svoje družine kot sodržavljane. Vemo, da stojijo za nami in nas podpirajo,« ni skrival sreče Riyad Mahrez, ki je zadetek proti Nigeriji označil celo za svojega najpomembnejšega v reprezentančnem dresu. »Od nekdaj sanjam o tem, da bi osvojil prvenstvo. Upam, da nam bo uspelo,« je še dodal v Franciji rojeni 28-letnik.
Zanimivo, uspeh nogometašev selektorja Djamela Belmadija nad Nigerijo so poleg Alžirije najburneje proslavili prav v Franciji, kjer prebiva od štiri do pet milijonov ljudi alžirskega rodu. Obilo dela je imela zaradi tega v noči na ponedeljek tamkajšnja policija, ki je aretirali 282 oseb, od tega pa jih je v zaporih pridržala kar 249. Največ dela so imeli v Parizu in Marseillu, kjer se je na glavnih ulicah in trgih zbralo več tisoč navijačev, v Lyonu pa so zaradi požiga vozil morali posredovati tudi gasilci. Francoskih oblasti izgredi sicer niso presenetili, saj so bile nanje dodatno pripravljene že po četrtkovi četrtfinalni zmagi Alžircev proti Slonokoščeni obali. Tedaj je v Montpellieru zaradi prehitre vožnje eden od navijačev izgubil oblast nad vozilom, pri tem pa ubil žensko in huje poškodoval njenega otroka.
Sklepno dejanje 32. afriškega prvenstva bo sicer odigrano v petek ob 21. uri, v njem pa bo v vlogi favorita za zmago Senegal. Ta je dobil zadnjih sedem obračunov, na šestih od njih pa svojo mrežo ohranil nedotaknjeno. Poleg tega imajo v svojih vrstah tudi zelo razpoloženega napadalca Liverpoola Sadia Maneja, ki je na zadnjih 18 obračunih dosegel kar 14 zadetkov. Priložnost, da se odkupi, je dobil njegov rojak Aliou Cisse. Triinštiridesetletnik je pred 17 leti zaigral v finalu, a po enajstmetrovkah klonil proti Kamerunu, tokrat pa bo leve iz Terange spremljal kot selektor. »Ponosen sem, da lahko to doživim. To je naš prvi finale po 17 letih in izjemna priložnost, da se zapišemo v zgodovino,« je prepričan Aliou Cisse.
