»Včasih se je treba izgubiti, da bi našli pravo pot,« pravi vodja parka Nataša Drozg. Tisti z dobro orientacijo bodo potrebovali dobro uro, da odkrijejo vseh 17 orientacijskih točk. In če si vzamejo še malce več časa, tudi tri skrite postojanke na polju s 600.000 koruznimi stebli. Kdor bo iskal pravo pot tako, da se bo vmes tudi kdaj izgubil, naj pričakuje, da bo v domiselnem tematskem parku na obrobju Maribora blodil dlje.
Kaj, če se izgubiš in nikakor ne najdeš več ven? »Na zemljevidu je zapisana naša telefonska številka in vas pridemo iskat. Brez skrbi, nihče ne bo ostal v labirintu,« se nasmehne predsednica društva Labirint. Je pobudnica edinstvenega doživljajskega parka na Slovenskem. Koruzni labirint ponuja možnost kakovostnega preživljanja prostega časa za mlade in stare. Naloga obiskovalca je obiskati vse vrisane orientacijske točke, na katerih sprehajalca pričakajo miselne naloge, optične iluzije, modrosti in druge zanimivosti.
Prvi je bil na Bledu
Drozgova se službeno ukvarja z oblikovanjem in razvijanjem poslovnih idej ter svetovanjem. Koruzni labirint ni njena inovacija, takšni in podobni parki že vrsto leto obstajajo v tujini. Leta 2011 je manjši labirint na polju pod Blejskim gradom, v neposredni bližini Blejskega jezera, uredil Luka Kastelic, ki je leta 2008 v Portorožu diplomiral z delom Zabaviščni tematski park koruzni labirint kot poslovna priložnost.
Lani je v sodelovanju z društvom Labirint zarisal nekaj več kot tri hektarje velik blodnjak v Dravskem Dvoru, ki ga je obiskalo več kot pet tisoč ljudi. Letos so lokacijo preselili bližje Mariboru. Poljedelsko podjetje PP - Agro, ki je že lani omogočilo izvedbo labirinta, je namreč koruzo – zaradi kolobarjenja – letos sejalo na polju v bližini Betnavskega dvorca, na katerem je pred 20 leti, 19. septembra 1999, maševal papež Janez Pavel II.
Kastelic letos ni vpet v projekt. »Živi v Izoli in mu je Maribor postal nekoliko predaleč,« pravi Mariborčanka. K sodelovanju je povabila Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Večji, zahtevnejši in pestrejši blodnjak od lanskega je izmerilo in zakoličilo šest študentk in študentov pod vodstvom mentorjev Roka Kamnika in Marka Jauševca, v okviru izbirnega predmeta geodezija. Ker je v neposredni bližini čebelarski center, so za motiv tlorisa izbrali čebele in satje. Najlepšega je narisala študentka Dajana Pejić. Kako so odstranili koruzo: strojno ali z mačetami? »Tloris je tako natančen, da traktor vseh poti ne bi zmogel zvoziti,« odgovarja Drozgova. »Zato smo poti uredili že spomladi, ko je bila koruza še povsem nizka. Bilke smo preprosto pohodili.« Vse poti labirinta merijo natanko 3339 metrov.
Sprehod skozenj je danes še nekoliko enostavnejši, saj se je možno orientirati po okolici in je občutek izgubljenosti nekoliko manj izražen. Kmalu bo koruza zrasla še za dodaten meter, takrat se bo moral obiskovalec zanašati izključno na zemljevid. Edinstven bo obisk v petek, ko bo možno v labirint vstopiti tudi ponoči.
Družina je vedrila pod poljsko posteljo
Ne kaže pozabiti, da park leži na prostem in da se zna vreme v uri povsem obrniti. Ob vstopu v labirint je v soboto popoldne še sijalo poletno sonce. Dnevnikova odprava ga je dobro uro kasneje zapustila točno v trenutku, ko se je ulilo kot iz škafa, padala je tudi drobna toča. Zatem so na suho v šotor pri vhodu pritekli preostali obiskovalci. Eni bolj, drugi manj premočeni. Šele ko je nevihta povsem prenehala, se je iz koruze prikazala štiričlanska družina, ki se je namesto pod dežnikom skrivala pod veliko poljsko posteljo, na kateri naj bi obiskovalci poležali za nekaj trenutkov in si svet ogledali iz žabje perspektive.
»Točno do te postelje smo prišli, bila je še naša zadnja postaja, ko se je ulilo. Približno 45 minut smo čepeli pod njo,« nam je razkril bradati poglavar družine in si z užitkom prižgal cigareto. »Vidite, vedno smo z namenom na nekem mestu,« je bila mistična Drozgova. »Čim smo vstopili, sem upal, da nas bo dobil dež,« je nadaljeval bradati Mariborčan. »Ker je to doživetje, to je to! Če greš na dopust in ves teden samo ležiš na plaži, nimaš doma kaj povedati. Če pa ti na poti poči guma ali te ugrizne morski pes, je zgodba povsem drugačna.«
