Kellerjeva je izpostavila, da so bili evropski poslanci iz politične skupine Zelenih izvoljeni z mandatom za spremembe in da ne vidijo, kako bi lahko bile spremembe s kandidatko za predsednico Evropske komisije, ki ni ponudila »nobenih konkretnih predlogov ne glede vladavine prava in ne glede podnebnih sprememb«, sploh mogoče. Na twitterju je napovedala, da je Zeleni ne bodo podprli.
Pred tem je na twitterju tiskovna predstavnica skupine zapisala, da kandidatka ni dala jasnega odgovora na nobeno vprašanje, ne glede trgovinskih sporazumov, ne glede kmetijstva in ne glede davkov, niti glede soočanja s podnebnimi spremembami.
Kellerjeva je na srečanju izrazila pričakovanje, da bo von der Leynova pred glasovanjem o njeni kandidaturi v Evropskem parlamentu prihodnji teden pripravila načrt za oživitev procesa spitzenkandidatov. A je von der Leynova dejala le, da je za reforme potreben čas.
Glede podnebnih sprememb je sicer zagotovila svojo zavezanost cilju, da bo EU do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Obljubila je, da bo glede podnebne politike upoštevala nasvete znanstvenikov.
Dejala je tudi, da želi do leta 2030 cilj zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida s 40 odstotkov povišati na 50 odstotkov. Na Zelene s tem ni naredila vtisa, saj so izpostavili, da je Evropski parlament že večkrat podprl 55-odstotno zmanjšanje emisij, kar je Evropska komisija ignorirala, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kandidatka je v tej vlogi tudi prvič javno komentirala brexit. Upa, da do izstopa Velike Britanije iz povezave ne bo prišlo, London pa je pozvala k jasnosti glede svoje prihodnosti. Izpostavila je pomen irskega varovala v dogovoru o brexitu kot tistega, ki bo zagotovilo odprtost irskih meja. Prav to določilo je sicer sporno za London, saj se mnogi bojijo, da bi lahko državo ohranilo tesno vezano na EU.