Krašovca tožilstvo obtožuje, da je nekdanjo direktorico družbe Betnava Dragico Marinič in nekdanjega šefa za investicije v Betnavi Antona Ekarta nagovoril, da sta gospodarskemu ministrstvu posredovala navidezne gradbene situacije, s tem pa so pridobili evropska sredstva v višini 1,772 milijona evrov za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava.
Zaradi teh obtožb je bil v prvotnem sojenju decembra 2013 spoznan za krivega napeljevanja h goljufiji in obsojen na dve leti zapora. Višje sodišče je nato zaradi absolutnih kršitev kazenskega postopka obsodilno sodbo razveljavilo. V ponovljenem sojenju je bil nato decembra 2015 spet spoznan za krivega, a je po potrditvi sodbe na višjem sodišču vrhovno sodišče novembra 2017 to razveljavilo in jo vrnilo okrožnemu sodišču v še eno odločanje.
Oktobra lani ga je celjsko okrožno sodišče nato oprostilo vseh obtožb. Presodilo je namreč, da Krašovcu ni mogoče dokazati, da je odločilno napeljal Mariničevo, da je na gospodarsko ministrstvo poslala zahtevek z navideznimi gradbenimi situacijami, ki so vključevale neopravljena dela na gradbišču in Vegradov skladiščen material. Prav tako po oceni sodišča ni mogoče dokazati, da je odločilno napeljal Ekarta, da je podpisal nadzorne situacije z gradbišča.
Že med obravnavanjem zahteve za varstvo zakonitosti pa je vrhovno sodišče Krašovcu tudi prekinilo prestajanje vikend zaporne kazni, ki jo je začel prestajati junija 2017.
A tožilstvo se je na oprostilno sodbo pritožilo in danes so na celjskem višjem sodišču izvedli javno pritožbeno sejo.
Po poročanju Večera je tožilstvo vztrajalo, da je prvostopenjsko sodišče zmotno presodilo dokaze, saj da iz kazenskega spisa evidentno izhaja, da je bilo gospodarsko ministrstvo preslepljeno glede vloženih zahtevkov družbe Betnava za pridobitev evropskih sredstev, v katerih je bil dodan tudi skladiščen gradbeni material in neopravljena dela na gradbišču.
Tožilstvo za Krašovca predlaga kazen treh let zapora
Vse to po oceni tožilstva potrjujejo vseskozi enake in skladne izjave prič z gospodarskega ministrstva, ki so delale na omenjenem projektu. Tožilstvo v nasprotju s prvostopenjskim sodiščem tudi meni, da sta tako Mariničeva kot Ekart svoji dejanji storila šele po odločilnem napeljevanju Krašovca, ki se po njihovem mnenju nikoli ni umaknil iz odločanja pri obnovi in revitalitalizaciji dvorca.
Tožilstvo zato predlaga, da višje sodišče oprostilno sodbo spremeni v obsodilno in Krašovcu izreče kazen treh let zapora, ali oprostilno sodbo vsaj razveljavi.
Krašovčev zagovornik Velimir Cugmas pa je imel po pisanju Večera drugačno stališče. Senat višjega sodišča je spomnil, da je vrhovno sodišče ob razveljavitvi druge sodbe v primeru dalo napotke prvostopenjskemu sodišču, kaj mora storiti, da se razčistijo očitki Krašovcu. Po njegovem je to celjsko okrožno sodišče lani naredilo, zato je višjemu sodišču predlagal, da pritožbo tožilstva zavrne in Krašovca pravnomočno oprosti krivde.
Na koncu seje je besedo po poročanju Večera dobil tudi Krašovec. "Tožilstvo je dolžno logično, pravilno in življenjsko zaključevati o dejanskem stanju. Če bi tako storilo tudi v tem primeru, do pritožbe ne bi prišlo in bi bila zadeva že pravnomočna," je dejal.
Kazenski postopek zoper njega sicer po opozorilih mariborskega časnika drvi v zastaranje. V primerih, ko vrhovno sodišče sodbo razveljavi, imajo sodišča namreč dve leti časa, da v ponovljenem postopku primer pripeljejo do pravnomočnosti. Senat višjega sodišča je sicer po poročanju Večera zagotovil, da bodo odločitev o pritožbi vpletenim stranem pisno sporočili v roku enega meseca.
Večina vpletenih v projekt Betnava je sicer krivdo priznala. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je bila za primer Betnava in Rimske Terme obsojena na enotno kazen šest let zapora, Mariničeva je bila obsojena na leto in 11 mesecev zapora, Ekart na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, nekdanji gradbeni nadzornik Karel Bogatin pa na 10 mesecev zaporne kazni.
