Tako je bil danes zaslišan le Dušan Zazijal, ki je bil od začetka septembra do sredine oktobra leta 2009 skupaj z obdolženim Krašovcem član uprave Gospodarstva rast v mariborski nadškofiji. Dejal je, da je bil njihov cilj obnova dvorca Betnava, ki je bila ocenjena na 10 do 12 milijonov evrov, pri čemer bi morala nadškofija prispevati 30 do 40 odstotkov potrebnih sredstev.
»S Krašovcem sva skupaj iskala rešitve, da bi se obnova tudi zgodila. V začetku septembra 2009 smo se dogovorili, da investitor postane velenjski Vegrad, s katerim smo tudi podpisali pogodbo o investitorstvu. Po podpisu pogodbe sva se s Krašovcem umaknila v ozadje in sva le spremljala oz. nadzorovala dogajanja kot člana posvetovalnega organa, ki ga je ustanovil Vegrad,« je pojasnil Zazijal.
Spomnil je, da se Krašovec ni udeležil sestanka v Vegradu 23. septembra 2009, ko je takratna direktorica velenjskega gradbinca Hilda Tovšak povedala, da je dobila neuradno informacijo z vlade o tem, da je treba čim prej vložiti zahtevek za sofinanciranje obnove Betnave, in sicer do sredine oktobra 2009.
Po Zazijalovih besedah mu je Krašovec dejal, da mu je takratni direktor direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu Marjan Hribar dejal, da se lahko skladiščeni material vloži v zahtevek za sofinanciranje z evropskimi sredstvi.
Zazijal je še dejal, da s Krašovcem nista bila vključena v pripravo omenjenega zahtevka, ki je bil poslan gospodarskemu ministrstvu, ker se na to, kako se ta zahtevek pripravi, nista spoznala.
Vrhovno sodišče sodbo vrnilo v ponovno odločanje
Tožilstvo Krašovcu, ki krivde ne priznava, sicer očita, da je septembra 2009 psihološko vplival na nekdanjo direktorico družbe Betnava Mariničevo in šefa mariborske nadškofijske službe za investicije in vzdrževanje Antona Ekarta, da sta z nekdanjim gradbenim nadzornikom Vegrada Karlom Bogatinom ponaredila dokumentacijo in z njo od gospodarskega ministrstva za dvorec Betnava pridobila 1,7 milijona evrov evropskih sredstev.
Krašovec je bil v prvem postopku pred sodiščem spoznan za krivega napeljevanja k goljufiji in bil obsojen na tri leta zapora, a je vrhovno sodišče novembra lani prvotno sodbo celjskega okrožnega sodišča razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje.
Vrhovno sodišče je ugodilo Krašovčevemu zahtevku za varstvo zakonitosti. Pri tem je navedlo ugotovljene kršitve zakona o kazenskem postopku in poudarilo, da v sodbi niso jasni razlogi glede naklepa. Med obravnavanjem zahteve za varstvo zakonitosti je vrhovno sodišče Krašovcu tudi prekinilo prestajanje t. i. vikend zaporne kazni.
Ostali vpleteni v projekt Betnava so krivdo priznali. Nekdanja direktorica Vegrada Tovšakova je bila po navedbah Večera za primer Betnava in Rimske Terme obsojena na enotno kazen šestih let zapora, Mariničeva je bila obsojena na leto in 11 mesecev zapora, Ekart na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, nekdanji gradbeni nadzornik Bogatin pa na 10 mesecev zaporne kazni.
